UPRS Sodba II U 456/2019-19

Tožbi se ugodi, odločba Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada številka 36001-3830/2018-10 z dne 8. 8. 2019, se odpravi in vrne v ponovni postopek.

1Tožena stranka je v izpodbijani odločbi tožnici odvzela pravico do pridobljenih sredstev, ki so ji bila dodeljena z Odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36001-3830/2018-3 z dne 1. 6. 2018 (v nadaljevanju Odločba). Odločila je še, da se do pravnomočnosti te odločbe zadrži izvršitev Odločbe z dne 1. 6. 2018 in Pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude št. 36001-3830/2018 P 1 z dne 15. 6. 2018, sklenjene z vlagateljico na podlagi navedene Odločbe ter da v postopku posebni stroški niso nastali.

2V obrazložitvi je navedla, da je tožnica oddala vlogo na javni poziv za ukrep B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Tožnica je na podlagi oddane vloge in njenih dopolnitev z Odločbo z dne 1. 6. 2018 pridobila pravico do nepovratne finančne spodbude, in sicer za novo naložbo v ukrep B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. V skladu z navedenim je bila vlagateljici v podpis posredovana tudi Pogodba o izplačilu nepovratne finančne spodbude št. 36001-3830/2018 P 1, ki jo je vlagateljica podpisala 15. 6. 2018. 16. 10. 2018 je tožena stranka s strani vlagateljice prejela račun št. 20070/2018 z dne 26. 9. 2018 izvajalca naložbe C. C., s. p., za izvedbo predmetne naložbe, ter potrdila o plačilu tega računa, iz katerih je razvidno, da so bila tri nakazila v skupnem znesku 1.050,00 EUR izvedena v gotovini. Ker navedeno ni v skladu z javnim pozivom v prvem odstavku 4. b) točke¹, saj za dobavljeno blago in opravljeno storitev ni bil izdan račun iz davčne blagajne in tudi ne račun iz vezane knjige računov, gotovinsko plačilo ni skladno z veljavno zakonodajo in tako tudi ne z določili javnega poziva, je bila izdana izpodbijana odločba. Eko sklad je sicer z namenom ugotovitve dejanskih izplačil vlagateljico in izvajalca pozval na predložitev konto kartic za vlagateljico kot kupca. Vlagateljica je odgovorila, da ne more stopiti v stik z izvajalcem, izvajalec pa na poziv ni odgovoril oziroma je bilo ugotovljeno, da ne posluje več.

3Tožnica navaja, da je na podlagi vloge za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb z dne 18. 1. 2019, Izjave o skladnosti izvedenih del in obratovalni sposobnosti stavbe ter ostale dokumentacije, s toženo stranko 15. 6. 2018, na podlagi Odločbe, sklenila Pogodbo o izplačilu nepovratne finančne spodbude, in sicer zaradi menjave kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Na podlagi izdane ponudbe - predračun št. 20211/2017 z dne 28. 11. 2017 od izvajalca C. C., s. p., je izvedla delno plačilo na transakcijski račun, ki je bil naveden na predračunu, in sicer 31. 1. 2018 v znesku 2.666,59 EUR. Po računu št. 20070/2018 z dne 26. 9. 2018 je izvajalcu del 28. 9. 2018 nakazala 1.050,00 EUR in 4. 10. 2018 znesek 99,29 EUR, oba na transakcijski račun, preostali znesek pa v dobri veri, da ravna skladno z zakonom, poravnala z gotovino, za kar je prejela blagajniški prejemek. Vso potrebno dokumentacijo je posredovala toženi stranki. Ta jo je pozvala na predložitev konto (analitične) kartice za njo kot kupca, ki bi jo pridobila od izvajalca C. C., s. p., vendar izvajalca kljub prizadevanjem ni uspela kontaktirati, prav tako ne dobiti ustreznih podatkov na Finančni upravi RS. Tožena stranka ji je nato izdala izpodbijano odločbo. Poudarja, da je v dobri veri plačala del računa z gotovino, saj ve, da to skladno z zakonom lahko stori. Posebej poudarja, da EKO sklad ni izdal izpodbijane odločbe v rokih in pogojih, kot je to določeno s podpisano pogodbo. Predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijano odločbo in naloži toženi stranki izplačilo nepovratne finančne spodbude v skladu s Pogodbo o izplačilu nepovratne finančne spodbude, podpisane 15. 6. 2018.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema potek postopka dodelitev sredstev ter povzema določbo prvega odstavka 4. b) točke javnega razpisa. Poudarja, da iz vseh treh blagajniških prejemkov izhaja, da je bila naložba delno, in sicer v višini 1.050,00 EUR, plačana z gotovino. Skladno z veljavno zakonodajo pa je gotovinsko plačilo mogoče le, če je za dobavljeno blago in opravljeno storitev bil izdan račun iz davčne blagajne ali iz vezane knjige računov. Ker pa račun št. 20070/2018 z dne 26. 9. 2018 v znesku 2.199,29 EUR za izvedbo predmetne naložbe ni bil izdan niti iz davčne blagajne niti iz vezane knjige računov, gotovinsko plačilo ni skladno z veljavno zakonodajo in tako tudi ne z zgoraj navedenimi določili javnega poziva. Z namenom ugotovitve dejanskih plačil je tožena stranka vlagateljico in izvajalca pozvala na predložitev konto kartic za vlagateljico kot kupca. Tožnica ni uspela stopiti v stik z izvajalcem, izvajalec pa na poziv ni odgovoril oziroma je bilo ugotovljeno, da ne posluje več. Tako je bila tožnici izdana izpodbijana odločba. Dodaja, da Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v 31.a členu določa, da oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega zakona, ki za izdajo računa pri gotovinskem poslovanju ne uporabi računalniškega programa oziroma elektronske naprave, ki je v skladu z 38. členom tega zakona, mora izdati račun iz vezane knjige računov, ki jo predhodno potrdi davčni organ. Ne glede na prejšnji stavek računa iz vezane knjige računov ni treba izdati, če drugi predpisi določajo, da izdaja računa ni obvezna. Glede na to, da tožnici račun št. 20070/2018 z dne 26. 9. 2018 ni bil izdan z uporabo računalniškega programa oziroma elektronske naprave, ki je v skladu z 38. členom, saj ta ni opremljen z enotno identifikacijsko oznako računa (EOR), kakor tudi ne z zaščitno oznako izdajatelja računa (ZOI), račun pa tudi ni bil izdan iz vezane knjige računov, ki jo predhodno potrdi davčni organ, gotovinsko poslovanje ni dopustno. Dodaja še, da dobrovernost tožnice na zakonitost gotovinskega plačila ne vpliva. Tožena stranka bi odločbo o odvzemu pravice lahko izdala že ob prejemu računa in blagajniških prejemkov, ko je ugotovila, da gotovinsko poslovanje ni bilo izvedeno skladno z zakonodajo. Z namenom pozitivne rešitve vloge tožnice, pa je le-to vseeno pozvala še na predložitev dodatnih dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da je bila naložba resnično v celoti plačana. Tožnica tovrstnih dokazil ni predložila. Pripominja tudi, da je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe 146.h člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), ki pa roka za izdajo niti ne določa, pogoji za izdajo odločbe pa so (bili) v celoti izpolnjeni.

5Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Obe stranki sta namreč sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP).

6Tožba je utemeljena.

7Med strankama ni sporno, da je tožena stranka 13. 10. 2017 v Uradnem listu RS objavila Javni poziv 54SUB-OB17 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 56/17, 39/18, 57/18, 84/18, 30/19 in 36/19; v nadaljevanju javni poziv). Na navedeni javni poziv je vlogo 20. 1. 2018 priporočeno na pošto oddala tudi tožnica, in sicer za ukrep B - vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Po pregledu vloge in njene dopolnitve je bilo ugotovljeno, da je le-ta popolna, zato je tožnica prejela Odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude z dne 1. 6. 2018, in sicer za novo naložbo v ukrep vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na naslovu ..., parc. št. 157/2, št. stavbe 492, k.o. E. Skladno z odločbo je tožnica s toženo stranko 15. 6. 2018 sklenila Pogodbo o izplačilu nepovratne finančne spodbude št. 36001-3830/2018 P 1. Vlogi je tožnica priložila predračun št. 20002/2018 z dne 15. 1. 2018 v znesku 4.444,32 EUR, 16. 10. 2018 pa tudi z javnim pozivom zahtevano zaključno dokumentacijo, med drugim tudi račun št. 20070/2018 z dne 26. 9. 2018 v znesku 2.199,29 EUR za izvedbo predmetne naložbe izvajalca C. C., s. p., blagajniški prejemek št. 008 z dne 13. 8. 2018 za delno plačilo avansa po predračunu št. 20002/2018 v višini 400,00 EUR, blagajniški prejemek št. 10 z dne 7. 9. 2018 za delno plačilo avansa po predračunu št. 20002/2018 v znesku 400,00 EUR in blagajniški prejemek št. 13 z dne 26. 9. 2018 za delno plačilo računa št. 20070/2018 v znesku 250,00 EUR.

8Tožena stranka je javni sklad, ki podeljuje sredstva z javnimi pozivi ali javnimi razpisi (146.c člen ZVO-1), o pravici vlagatelja do pridobitev sredstev sklada in drugih sredstev, s katerimi sklad upravlja, pa odloči z odločbo v skladu s 146.g členom ZVO-1. V 146.h členu ZVO-1 so določeni razlogi, kdaj se pridobljena sredstva upravičencu odvzamejo. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožena stranka pravico do podeljenih nepovratnih sredstev v višini 2.222,16 EUR odvzela na podlagi 6. točke prvega odstavka 146.h člena ZVO-1, ki določa, da sklad pravico do pridobljenih sredstev odvzame z odločbo, če upravičenec ne izpolni drugih določil splošnih pogojev poslovanja sklada glede na namen dodeljenih sredstev oziroma določila javnega poziva ali javnega razpisa. Bistveno je torej vprašanje ali je tožnica kršila pravila javnega poziva.

9Javni poziv v prvem odstavku 4. b) točke določa, da mora biti naložba, za katero bo dodeljena nepovratna finančna spodbuda, izvedena skladno z vsemi veljavnimi predpisi s področja graditve objektov, energijske učinkovitosti stavb, predpisi, ki urejajo področje proizvodov, povezanih z energijo, ter drugimi veljavnimi predpisi.

10Dodati je še, da javni poziv v 8. točki določa pogoje za izplačilo nepovratne finančne spodbude, kjer je pod točko a) navedeno, da bo nepovratna finančna spodbuda izplačana na podlagi sklenjene pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude, skladno z izdano dokončno odločbo, s katero je bila vlagatelju dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude. Izpostaviti je točko 8. c) javnega poziva, ki govori o predložitvi dokumentacije o zaključku naložbe ter med drugim določa, da mora dokumentacija o zaključku naložbe za ukrepe od A do vključno I obvezno vsebovati: - pogodbo o izplačilu nepovratne finančne spodbude, podpisano s strani prejemnika nepovratne finančne spodbude; - račun izvajalca naložbe s popisom izvedenih del, gradbenih proizvodov ali strojnih naprav in opreme za celoten obseg naložbe; - dokazilo o plačilu celotnega računa iz prejšnje alineje; - dodatne obvezne vsebine zaključne dokumentacije glede na posamezni ukrep. Za ukrep B - vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe je določeno, da mora ta vsebovati: - fotografijo vgrajene kurilne naprave in toplotnega zalogovnika (če je ta vgrajen); - fotografijo odstranjene stare kurilne naprave, v primeru uveljavljanja višje nepovratne finančne spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso.

11Tožnici je bila (glede na vsebino izpodbijane odločbe) odvzeta pravica do pridobljenih sredstev, ker za opravljeno blago in dobavljene storitve ni bil izdan račun iz davčne blagajne in tudi ne račun iz vezane knjige računov, gotovinsko plačilo pa ni skladno z veljavno zakonodajo in tudi ne z določili javnega poziva.

12Tožena stranka v izpodbijani odločbi ne navede, kateri predpis je tožnica kršila, navaja le, da glede na to, da za dobavljeno blago in opravljene storitve ni bil izdan račun iz davčne blagajne in tudi ne račun iz vezane knjige računov, gotovinsko plačilo ni skladno z veljavno zakonodajo in tudi ne z zgoraj navedenimi določili javnega poziva. Katera veljavna zakonodaja pa navedeno določa, pa ni navedeno, prav tako ne, kakšna kršitev se tožnici očita. To pa je v zadevi bistveno, saj tudi javni poziv določa v tem delu le, da mora biti naložba v skladu "z drugimi veljavnimi predpisi." Izpodbijana odločba je tako pomanjkljiva in nezadostna. V zvezi z očitkom glede računa in delnega plačila z gotovino, pa je ugotoviti, da je tožnica izvedla delno plačilo po predračunu, nato pa ji je izvajalec izdal račun, kjer je navedel razliko plačila v višini 2.199,29 EUR in dodal, da se naj se nakaže na račun pri Banka R. Tožnica je v skladu s pogoji iz javnega poziva predložila tako račun, kot tudi potrdila o plačilu, pri čemer je iz potrdil izhajalo, da je bil račun delno plačan z bančnimi nakazili, delno pa z gotovino, za kar je predložila blagajniške prejemke.

13Očitek, da račun ni bil izdan iz davčne blagajne oz. vezane knjige računov se kvečjemu nanaša na izvajalca storitev. 31.a člen ZDavP-2 je namreč v času izdaje izpodbijane odločbe določal, da oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega zakona², ki za izdajo računa pri gotovinskem poslovanju ne uporabi računalniškega programa oziroma elektronske naprave, ki je v skladu z 38. členom tega zakona, mora izdati račun iz vezane knjige računov, ki jo predhodno potrdi davčni organ. Ne glede na prejšnji stavek računa iz vezane knjige računov ni treba izdati, če drugi predpisi določajo, da izdaja računa ni obvezna. V primeru neizpolnitve navedene obveznosti je za posameznika, samostojnega podjetnika in pravno osebo zagrožena globa (1. točka prvega odstavka 398. člena ZDavP-2). Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da je izvajalec tisti, ki je kršil predpise, ko je izdal račun brez uporabe računalniškega programa oz. ga ni izdal iz vezane knjige računov in je v prekršku in mu je glede na vse navedeno lahko izrečena globa. Ravnanje izvajalca pa je izven sfere tožnice, ki tako ne more biti odgovorna za ravnanje izvajalca.

14Ker v izpodbijani odločbi ni navedeno, kateri veljaven predpis je tožnica kršila, tako obrazložitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki zahteva, da mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

15V zadevi velja sicer pritrditi tožnici, da lahko plačuje račune z gotovino. Poudariti, da je javni poziv bil namenjen občanom za nove naložbe in da je tožnica v razmerju do izvajalca, ki ga je najela za izvedbo zamenjave kurilne naprave, potrošnica. Po Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Potrošnikom pa je glede na določbe ZVPot dovoljeno poslovati z gotovino. Omejitve poslovanja z gotovino sicer določa Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki pa v prvem in drugem odstavku 69. člena pravi, da osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000,00 EUR. Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil iz prejšnjega odstavka velja tudi, če se plačilo za prodano blago ali opravljeno storitev opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000,00 EUR.

16Po obrazloženem, in ker iz izpodbijane določbe ni jasno razvidno, katere veljavne predpise je tožnica kršila, je sodišče zaradi bistvene kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, v skladu s 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponoven postopek. S tem se je obravnavana zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

17O stroških postopka tožnice sodišče ni odločalo, ker jih slednja ni zahtevala (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Tam je določeno, da mora biti naložba, za katero bo dodeljena nepovratna finančna spodbuda, izvedena skladno z vsemi veljavnimi predpisi s področja graditve objektov, energijske učinkovitosti stavb, predpisi, ki urejajo področje proizvodov, povezanih z energijo, ter drugimi veljavnimi predpisi.
² To so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.