VSM Sklep I Cpg 62/2024

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tožene stranke z dne 13. 11. 2023 in ugovor tožene stranke z dne 24. 1. 2024 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Murski Soboti II Pg 69/2022 z dne 2. 11. 2023.

2Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo spremembo v smislu ugoditve ugovoroma. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj ugovora nista bila vložena prepozno. Plačilni nalog je bil vročen toženi stranki 3. 11. 2023, 8 dnevni rok se je iztekel 13. 11. 2023 (v ponedeljek), tega dne je bil vložen ugovor. Nadalje navaja, da je rok za plačilo sodne takse oziroma rok za ugovor zoper plačilni nalog začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje toženi stranki (glej točko 10 obrazložitve sklepa VSM I Cpg 5/2024 z dne 9. 1. 2024, ki je bil izdan v tem postopku). Sklep sodišča druge stopnje je bil vročen toženi stranki 15. 1. 2024, 8 dnevni rok se je iztekel 23. 1. 2024, ugovor je bil vložen 22. 1. 2024, torej pravočasno. Sodišče zgolj navaja, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen 3. 11. 2023, v tem delu pa sklep ni obrazložen, ni ga moč preizkusiti, s čimer je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka. Priglaša stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v postopku meritorno odločilo s sodbo II Pg 69/2022 dne 4. 9. 2023, s katero je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo glavnice 116.847,66 EUR, v presežku pa zahtevek zavrnilo. Zoper to sodbo je tožena stranka vložila pritožbo, za katero ni plačala sodne takse.

5Sodišče prve stopnje je toženi stranki 2. 11. 2023 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 2.115,00 EUR na podlagi tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ob upoštevanju vrednosti spora na pritožbeni stopnji. Rok za ugovor zoper plačilni nalog je znašal 8 dni.

6Po prejemu plačilnega naloga je tožena stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse, njen predlog je sodišče prve stopnje s sklepom 12. 12. 2023 zavrnilo, nadalje pa je pritožbo tožene stranke zoper ta sklep zavrnilo tudi sodišče druge stopnje s sklepom I Cpg 5/2024 z dne 9. 1. 2024. V njem je sodišče druge stopnje opozorilo, da začneta teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog (z dne 2. 11. 2023) naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje toženi stranki (tretji odstavek 14.a člena ZST-1). Tožena stranka je sklep sodišča druge stopnje sprejela 15. 1. 2024.

7Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil plačilni nalog dne 2. 11. 2023 s strani sodišča prve stopnje preuranjeno izdan, kajti tožena stranka je hkrati z vloženo pritožbo, predlagala tudi, da se jo oprosti plačila sodne takse zanjo, o čemer sodišče prve stopnje ni odločilo, temveč je takoj izdalo plačilni nalog.

Glede točke I izreka:

8Zoper izdani plačilni nalog, ki ga je tožena stranka prejela 3. 11. 2023, je dne 13. 11. 2023 vložila ugovor. V plačilnem nalogu je bil določen 8 dnevni ugovorni rok.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka ugovor 13. 11. 2023 vložila prepozno ter iz tega razloga njen ugovor zavrglo.

10Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil osmi, zadnji dan, v katerem bi se rok iztekel, sobota, kar pomeni, da se je zadnji dan prenesel na prvi prihodnji delovnik, to je na ponedeljek 13. 11. 2023, posledično se je ugovorni rok iztekel s pretekom tega dne ob polnoči. Ker je tožena stranka vložila ugovor 13. 11. 2023, torej zadnji dan ugovornega roka, je ugovor vložila pravočasno.

11V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

Glede točke II izreka:

12Po dne 15. 1. 2024 prejetem sklepu sodišča druge stopnje, je tožena stranka dne 22. 1. 2024 vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 2. 11. 2023 zatrjujoč, da sodišče sodne takse v zadevi ni odmerilo pravilno.

13Pritožba ima prav, da je njen ugovor z dne 22. 1. 2024 zoper plačilni nalog z dne 13. 11. 2023 vložen pravočasno.

14Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je bil ugovor vložen 24. 1. 2024. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil vložen priporočeno po pošti dne 22. 1. 2024. Ker se za dan izročitve sodišču za vlogo poslano priporočeno po pošti šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 112. člena ZPP), je ugotoviti, da je bil ugovor vložen 22. 1. 2024.

15Pritožba ima prav, da je sodišče druge stopnje v sklepu, izdanem v tem postopku dne 9. 1. 2024, v katerem je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, opozorilo na določbo tretjega odstavka 14.a člena ZST-1. Slednja izrecno določa, da če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1, naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Tožena stranka je bila z dokončno odločitvijo o zavrnitvi njenega predloga¹ seznanjena s prejemom sklepa sodišča druge stopnje, zato sta roka za ugovor oziroma za plačilo sodne takse na podlagi izdanega plačilnega naloga z dne 2. 11. 2023, začela teči od vročitve sklepa sodišča druge stopnje toženi stranki.

16V posledici navedenega sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v zadevi napačno ugotovljeno, posledično pa tudi napačno uporabljeno materialno pravo, zato je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

17V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugovora z dne 13. 11. 2023 in z dne 22. 1. 2024 enovito obravnavati po njuni vsebini ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava sprejeti meritorno odločitev.

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Sklep sodišča druge stopnje je postal pravnomočen z dnem, ko je bil izdan, 9. 1. 2024.