UPRS Sklep IV U 74/2023-8

I. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II. Odločitev o stroških za izdajo začasne odredbe se pridrži do izdaje končne odločbe.

Glede poteka upravnega postopka

1Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) na podlagi 2. in 8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZlnfP), 29., 34., 36. in 55. člena, v povezavi s 119. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-2), 57. in 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 29. in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), v zadevi inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb Splošne uredbe in ZVOP-2 zoper Terme A., d.d., ..., po uradni dolžnosti izdal odločbo v kateri je v 1. točki izreka odločil, da mora zavezanec zaradi ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z izvajanjem določb Splošne uredbe in ZVOP-2 na naslovu ..., prenehati izvajati videonadzor z naslednjimi kamerami: K0010: ...-recepcija 2, K0012: ...-recepcija 1, K0015: ...-bife, K0016: ...-stranski vhod bife, K008: ...-povezovalni hodnik, K007: ...-povezovalni hodnik, K017: ...-sprehajalna steza 2, K019: ...-sprehajalna steza 2, K011: ...-recepcija blagajna, K018: ...-dvigalo 1. nadstropje, K021: ...-dvigalo 2. nadstropje, K022: ...-dvigalo 3. nadstropje, K023: ...-dvigalo 4. nadstropje, K069: ... recepcija, K056: ...-hodnik Sotel, K068: ...-CZO recepcija, K055: ...-kuhinjal, K067: ...-CZO požarni izhod, K068: ...-dvigala službeni vhod, K059: ...-dvigala klet, KO53: ...-glavni vhod, K054: ...-kuhinja 2, K094: Vezni hodnik ERDC, K101: ...-aperitiv bar terasa, K066: ...-CZO elektroterapija, K159: Notranji bazen 1 ..., K162: Počivališče 1 ..., K163: Počivališče 2 ..., K164: Počivališče 3 ..., K172: Počivališče 4 ..., K173: Game room ..., K179: Otroška igralnica spodaj 1 ..., K180: Otroška igralnica spodaj 2 ..., K168: ... bar ..., K181: Hodnik dvigalo spodaj ..., K167: Počivališče zgoraj ..., K161: Peščeni bazen ..., K177: Pred peščenim bazenom ..., K160: Pristajalni bazen tobogan ..., K184: Tobogani vhod ..., K185: Notranji bazen 1 ..., K170: Notranji bazen 2 ..., K171: Notranji bazen 3 ..., K169: Otroška igrala spodaj bazen ..., K186: Bazen zunanji, K187: Zunanji stranski vhod pri toboganu ..., K070: ... sprehajalna pot, K072: ... dovoz 1, K074: ... dovoz rotunda, K075: ... dovoz2, K076: ... dovozi, K145: Vhod v glamping veliki kamp, K150: Recepcija ..., K143: Veliki glamping 1 kamp, K141: Veliki glamping 2 kamp, K142: Veliki glamping 3 kamp, K140: Vhod zadaj kamp, K139: Izhod zadaj kamp, K098: Notranji bazen 1 ..., KO99: Notranji bazen 2 ..., K100: Počivališče spodaj 1 ..., K103: Počivališče ... ..., K095: Notranji bazen 3 ..., K097: Notranji bazen 4 ..., K096: Notranji bazen 5 ..., K037: Igrala zadaj ..., K047: Dvorane hodnik ..., K038: Recepcija ..., K048: Dvigala pritličje ..., K033: Dvigala 2. nadstropje ..., K024: Dvigala 3. nadstropje ..., K040: Hodnik 1 ..., K042: Hodnik 2 ..., K032: Dvigala 1. nadstropje ..., K043: Recepcija SPA ... ..., K025: ... bar ..., K027: Zadnji del 1 ..., K028: Zadnji del 2 ..., K029: Zadnji del 3 ..., K030: Zadnji del 4 ..., K026: Hodnik pri dvigalu 3. nadstropje ..., K041: Hodnik pri dvigalu 1. nadstropje ..., K044: Hodnik pri dvigalu 2. nadstropje ..., K046: Recepcija stopnišče ..., K044: Hodnik pri dvigalu 2. nadstropje ..., K087: Sprehajalna pot med ...jo in ...o, K090: Gostišče ...-šank, K091: Gostišče ...-kavama, K092: Gostišče ...-vhod, K089: Gostišče ...-restavracija, K106: Glavni vhod 2 ..., K107: Glavni vhod savne ..., K108: Recepcija ..., K077: Restavracija ... ..., K109: Prehod iz bazena na počivališče ..., K078: ... Energija Kuhinja, K104: ... bazen ..., K112: ... bazen ... 1, K111:... bazen ... 2, K060: ... hodnik dostava, K065: ... hodnik proti kotlovnici, K113: ... bazen dostava klet, K137: ... novi sanitariji levo, K138: ... novi sanitariji desno, K144: ... glamping 4, K147: ... vrtinec blagajna, K149: ... otroški bazen, K152: ... džungla 1, K154: ... otroški bazen 1, K155: ... .... V 2. točki izreka je odločil, da mora ukrepe iz 1. točke izreka te odločbe zavezanec izvršiti v roku 10 dni od vročitve te odločbe; v 3. točki, da mora zavezanec o odpravi pomanjkljivosti v roku treh dni po odpravi nepravilnosti pisno obvestiti državno nadzornico in predložiti dokaze o odpravi nepravilnosti in v 4. točki odločil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zavezanec pa sam trpi svoje stroške inšpekcijskega postopka.

2Odločitev temelji na ugotovitvah inšpekcijskega postopka, in sicer dne 8. 7. 2021, 19. 8. 2021 in 25. 10. 2021 posredovanih pozivov in dne 22. 2. 2022 opravljenega inšpekcijskega ogleda prostorov in okolice na naslovu zavezanca, ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja povzetek odgovorov zavezanca (in posredovanih prilog) na posredovane pozive v katerih je tožena stranka pojasnila namen videonadzora (varovanje premoženja in varnosti ljudi, varovanja premičnin in opreme ter varovanja službenih prostorov ter nadzora vstopov v objekte, v skladu s 75. in 77. členom ZVOP-1, ker na drug/milejši način ni mogoče izvajati tega nadzora). IP je o ugotovitvah glede obravnavanega videonadzora zavezancu še pred izdajo te odločbe, dne 26. 10. 2022, posredoval Seznanitev z ugotovitvami in poziv za izjasnitev pred odločitvijo ter se v obrazložitvi izpodbijane odločbe opredelil do zavezančevih navedb v odgovoru.

3V obrazložitvi izpodbijane odločbe so navedene pravne podlage ZVOP-2, veljavnega v času izdaje odločbe, ki ureja videonadzor v 3. poglavju II. dela in ugotovitev, da gre v primeru videonadzora, ki ga je zavezanec vzpostavil nad svojimi poslovnimi prostori in njegovo okolico za videonadzor, ki se po ZVOP-2 in Splošni uredbi šteje kot obdelava osebnih podatkov in da vzpostavljeni videonadzor zavezanec uporablja tudi za spremljanje "žive" slike. Kot predpis relevanten za odločitev je tožena stranka navedla tudi nekatere določbe Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (v nadaljevanju Pravilnik), ki določajo obvezanosti lastnika oziroma upravljavec kopališča in reševalca iz vode.

4Obrazložitev inšpekcijskih ukrepov temelji na ugotovitvah inšpekcijskega postopka, vseh pojasnil zavezanca ter priložene dokazne dokumentacije, da zavezanec nad kopališči in drugimi poslovnimi prostori izvaja videonadzor na način, da poleg vhodov in izhodov iz prostorov, z nameščenimi kamerami nadzira tudi celotne prostore in zunanje površine, kar mu omogoča spremljanje gibanja gostov kot tudi zaposlenih. Vse kamere, navedene v izreku te odločbe, prikazujejo celotne prostore ali dele prostorov, kjer se ne nahaja ničesar od premoženja (ki bi ga glede na vrednost, nevarnost ipd. zavezanec glede na določbe 78. člena ZVOP-2 in 6. člena Splošne uredbe kakorkoli zakonito varoval), jih uporabljajo gostje in zaposleni (notranji in zunanji deli poslovnih prostorov) ipd... Ugotovi se, da vzpostavljeni videonadzor zavezancu omogoča spremljanje gibanja posameznikov po prostorih in na delih zunanjih površin, kar pa ni dopusten namen, s katerim bi se lahko vršil videonadzor nad poslovnimi prostori ter zunanjimi površinami, kjer ni nobenega premoženja in nevarnosti za življenja ljudi, ki se nahajajo na teh področjih.

5Glede na trditve zavezanca o tem, da je vzpostavljeni videonadzor v delu kopališč zaradi zagotavljanja varnosti pred utopitvami, hitrega reagiranja v primeru nezgod, odpravljanja nevarnosti, zagotavljanja varnosti obiskovalcev kot tudi premoženja, v skladu s točko 6/1 (f) člena Splošne uredbe in da ni v neskladju z sorazmernim posegom v pravico posameznikov IP pojasnjuje, da na podlagi vseh ugotovitev in pojasnil, ki jih je zavezanec posredoval, ni mogoče govoriti o izkazani pravni podlagi, ki bi jo zavezanec izvrševal zaradi zakonitega interesa. IP je pri presoji zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki jo vrši zavezanec s posamezno kamero, ugotovil, da zgolj v nekaj primerih lahko oceni kot dopustno pravno podlago po 6/1 (f) člena Splošne uredbe. Na podlagi obširne obrazložitve dejanskih ugotovitve IP ugotavlja, da bi glede na navedene določbe ZVOP-2, zavezanec varnost v tistih svojih prostorih in na tistih zunanjih površinah, kjer po oceni IP za izvajanje videonadzora ni pravne podlage (tabela) in na njih izvaja videonadzor z v izreku te odločbe navedenimi kamerami, lahko dosegel z milejšimi ukrepi; z morebitnim izvajanjem videonadzora v delovnih prostorih, npr. recepcija hotela, točilni pult lokala ipd. pa bi varoval zgolj konkretno premoženje, blagajno, delovno opremo. IP še ugotavlja, da je z namenom varovanja premoženja in ljudi mogoče vpogledovati v posnetke oz. živo sliko, pri čemur zavezanec ni utemeljil nujnosti spremljanja žive slike kamer na drugih mestih kot na delu kopališč, kjer nadzira bazene in dele bazenskih ploščadi, ki bi jih moral nadzirati zgolj v delu in pod pogoji kot to določa Pravilnik.

Bistvene navedbe strank glede predloga za izdajo začasne odredbe

6Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi kršitve 1. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil uporabljen ZVOP-2 in vztraja pri vseh v inšpekcijskem postopku podanih navedbah in dokaznih predlogih. Snemanje z vsemi kamerami izvaja zakonito, skladno z vsemi predpisi in nameni ter za to izvaja vse predpisane ukrepe. Ker ji ni bila dana možnost izjaviti se o ugotovitvah tožene stranke pomembnih za izdajo odločbe, uveljavlja tudi kršitev po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Navaja tudi, da izrek odločbe ni skladen z določilom 36. člena v zvezi s 34. členom ZVOP-2, saj ne vsebuje ugotovljenih kršitev predpisa. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke št. 0611-182/2021/23 z dne 24. 5. 2023 v celoti odpravi ter samo odloči o zadevi na način, da inšpekcijski postopek ustavi, ker tožeča stranka ni kršila zakona in Splošne uredbe oziroma podredno, da njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke št. 0611-182/2021/23 z dne 24. 5. 2023 v celoti odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7Istočasno z vložitvijo tožbe je tožeča stranka sodišču predlagala izdajo začasne odredbe na podlagi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1.

8Sodišču predlaga, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in do pravnomočne odločitve v konkretni zadevi zadrži oziroma odloži izvršitev izpodbijanega akta, odločbe tožene stranke, št. 0611-182/2021/23 z dne 24. 5. 2023 oz. začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje med strankama na način, da do pravnomočne odločitve v konkretni zadevi odpravi prenehanje izvajanja videonadzora tožeče stranke z 110 kamerami. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9Navaja, da bi glede na preko 380 tisoč realiziranih nočitev letno in dodatno preko 550 tisoč kopalcev, ki obiščejo letne bazene, zaradi nepravočasnega bodisi preventivnega, bodisi kurativnega reagiranja zaposlenih, bila v določenih primerih ogrožena tudi življenja obiskovalcev. Glede na to, da predmetna tožba zoper izpodbijano odločbo ne učinkuje suspenzivno, bi jo morala tožeča stranka, kljub temu, da je odločba nezakonita, v odrejenem paricijskem roku (15 dni od vročitve izpodbijane odločbe) izpolniti, s takšno izvršitvijo pa bi tožeči stranki nastala tudi nepopravljiva škoda, zato je izvršitev 1. točke izreka odločbe treba preprečiti do izdaje pravnomočne odločbe. Prav tako so podani zakonski razlogi za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 za začasno ureditev spornega pravnega razmerja, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, saj se taka ureditev kot verjetna izkaže za potrebno.

10Tožena stranka je po skoraj dve leti trajajočem postopku, uvedenem v letu 2021 in po tem, ko je zadnje procesno dejanje v postopku opravila meseca oktobra 2022, izpodbijano odločbo izdala dne 24. 5. 2023, tožeča stranka jo je prejela 26. 5. 2023. Za tožečo stranko, ki se ukvarja s turizmom in ki upravlja z velikimi površinami kopališč, wellnessa, nastanitvenih kapacitet, restavracij in barov, je to čas približevanja vrhunca sezone, ki bo dosegel svoj višek s koncem šolskega leta, ki se zaključi z 24. 6. 2023 (oz. 25. 6. 2023, vendar je ta dan državni praznik). Od tedaj dalje bo v naslednjih več kot dveh mesecih na kopališčih tožeče stranke in v nastanitvenih kapacitetah bistveno večje število gostov kot npr. v času od januarja do maja. Zaradi bistveno povečanega števila gostov pa je ob sočasni izvršitvi 1. točke izreka odločbe toliko bolj ogroženo življenje in premoženje gostov. Tožeča stranka še enkrat poudarja, da vestno izpolnjuje prav vse normative glede kadrovske zagotovitve reševalcev iz vode, vendar pa je zaradi arhitekturnih posebnosti, zaradi zastarelih pravilnikov glede varstva in nadzora na kopališčih (predvsem primerjalno z drugimi evropskimi državami, npr. Avstrijo in Nemčijo) in velike površine kopališč ter ob sočasnem dejstvu velikega števila gostov, ko je v bazenih in ob njih gneča, brez ustreznega videonadzornega sistema, kot ga je tožeča stranka do izdaje odločbe vestno zagotavljala, nadzor bistveno otežen na škodo varnosti ljudi (in premoženja). V primeru kakršnih koli incidentov zaradi ogrožanja življenja in zdravja ljudi bi tožeči stranki, seveda pa predvsem posameznikom oz. gostom, nastala nepopravljiva škoda. V skrajnem primeru bi lahko nastopila celo smrt, kot smo bili na slovenskih kopališčih v bližnji preteklosti žal že priča tovrstnim primerom. V dokaz zgornjim navedbam tožeča stranka prilaga tri medijske objave o nesrečah na kopališčih bližnje preteklosti.

11Tožeča stranka v utemeljitev nujnosti izdaje začasne odredbe nadalje navaja (v tabeli) tudi svoje statistične podatke in podatke letošnje prihajajoče kopalne sezone oz. njenega vrhunca. Navaja tudi, da v prihodnjih dneh pričakuje povečano število dijaških in otroških skupin, kjer je zaradi velikega števila otrok, ki ne pridejo v spremstvu staršev, pač pa le z nekaj spremljevalci skupine, potrebno še toliko bolj paziti na varnost, da ne pride do kakšne poškodbe, nesreče ali utopitve. Tudi po posvetu z ostalimi člani Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (v nadaljevanju SSNZ), kot z ostalimi deležniki v turizmu (npr. HIT Nova Gorica), je tožeča stranka prišla do zaključka, da bi poslovanje v turizmu v današnjih časih brez kamer postalo nemogoče, nevzdržno in lahko tudi nevarno. V tem trenutku namreč vsi deležniki v slovenskem turizmu, kot tudi v gostinstvu na splošno, delujejo s pomočjo kamer, tožeča stranka pa v skladu z odločbo edina hendikepirana. Svoje mnenje bo za potrebo nadaljnjega postopka pripravilo tudi družba Aktiva varovanje, s katerim je tožeča stranka prav letos podpisala pogodbo o varovanju kompleksa (katerega del je tudi tehnično varovanje) z namenom, da še izboljša samo varnost vseh deležnikov, predvsem pa gostov.

12Glede na navedeno je izdaja začasne odredbe nujna že iz tega razloga. Izpolnjeni so namreč tudi pogoji zasledovanja javne koristi, saj varnost kopalcev in njihovih življenj vsekakor pretehta nad vsakršnim posegom v njihove pravice, ki nastanejo s snemanjem spornih 110 kamer, naštetih v izreku izpodbijane odločbe. Ob tem še enkrat tožeča stranka poudarja, da sočasno ravna skladno s Splošno uredbo, zakonom, podzakonskimi akti in internimi pravili, ustrezno obvešča goste in zaposlene o videonadzoru, vodi vse predpisane evidence, spoštuje roke hrambe, namene videonadzora itd., kar je nenazadnje vse izkazovala in izkazala že v inšpekcijskem postopku. Na drugi strani nasprotni stranki ne bi nastala nobena škoda oz. ne bi bilo poseženo v njene koristi.

13V kolikor sodišče ne bi sledilo predlogu za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, pa so podani pogoji za izdajo začasne odredbe tudi po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1.

14Tožeča stranka in njene kapacitete namreč obratujejo vse leto, zato gre za trajajoče pravno razmerje oz. trajajoč zakoniti interes, ki ga z videonadzorom zasleduje tožeča stranka, tudi s spornimi kamerami. Tožeča stranka glede na očitno nezakonitost izdane odločbe (kot pojasnjeno že k tožbi), predlaga, da sodišče do pravnomočne odločitve v konkretni zadevi odpravi prenehanje izvajanja videonadzora tožeče stranke s kamerami, navedenimi v izreku predloga

15Terme A., d.d. so v 100% državni lasti in so paradni konj slovenskega turizma, z več kot 60% deležem tujih gostov. Zaposleni v Termah A. pa so ponosni, da se kljub zelo velikem tveganju tako zaradi specifike panoge, še bolj pa zaradi pozicioniranje kapacitet na sami meji z Republiko Hrvaško ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin, ni zgodilo še nič tragičnega in da je uspela veliko potencialnih škod za same goste pravočasno preprečiti, tudi s pomočjo videonadzora.

16Tožena stranka v odgovoru na predlagano začasno odredbo pojasnjuje razloge za izvedbo inšpekcijskega nadzora in razloge za izrek ukrepa in navaja, da v skladu s sodno prakso upravnega sodišča za izdajo začasne odredbe ne zadošča nastanek kakršnekoli škode, še zlasti ne, če se nastanek škode le domneva (npr. sklep I Up 742/2007, sklep I Up 550/2007). Stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, mora škodo, ki ji grozi, konkretno opredeliti, navesti vse okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost nastanka škode in obrazložiti, zakaj bi bila ta škoda zanjo težko popravljiva. Če ni izkazana "težko popravljiva škoda", ni potrebno ugotavljati "prizadetosti javne koristi oziroma koristi nasprotnih strank". Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega akta do pravnomočne odločitve sodišča ugovarja ker je neutemeljen, dokazne trditve tožeče stranke pa so nesubstancirane, saj niso podkrepljene s konkretnimi dokazi. Tožena stranka ob tem poudarja, da je večina kamer, s katerimi se izvaja videonadzor in so predmet tega postopka, nameščena na mestih, kjer se ne varuje nobenega premoženja ali življenj ljudi. Tožeča stranka pa v svoji zahtevi navaja zgolj domneve, do katerih bi lahko prišlo morda zgolj zaradi tega, ker njeni zaposleni, reševalci iz vode morda enkrat ne bodo ustrezno ukrepali v primeru nesreče v bazenih, ki jih skupaj s prostori za počitek in širšo okolico varuje z videonadzorom.

17Tožena stranka zato ponovno navaja, da je zahtevana varnost na kopališčih urejena v Pravilniku, ki toženo stranko zavezuje v prvi vrsti zagotavljati fizično prisotnost reševalcev iz vode. Prav tako tožena stranka tožeči stranki ni prepovedala izvajanja videonadzora nad bazeni, tobogani, prostori, vhodi, okolico, garažno hišo itd., nad katerimi se zakonito izvaja videonadzor.

18Tožeča stranka v predlogu navaja, da ji je z izvršitvijo odločbe tožene stranke povzročena večja ogroženost varnosti obiskovalcev in premoženja in pri tem povsem na splošno navaja primere dogodkov (objave iz medijev), do katerih bi lahko prišlo tudi pri njej, konkretnih posledic, ki bi jih utrpela zaradi neustreznega zagotavljanja varnosti v njenih prostorih, pa ni v ničemer izkazala oz. celo sama navedla, da kljub videonadzoru zagotavlja potrebne kadrovske normative na bazenih. V večini drugih primerov kamer iz izreka izpodbijane odločbe pa ne gre za izvrševanje namena varovanja premoženja, ker ga sploh ni v nadzorovanih prostorih ter tako potreba po zagotavljanju njegove varnosti, ki se zagotavlja tudi z videonadzorom, ne prevladala nad pravico do zasebnosti posameznikov, ki se nahajajo v nadzorovanem področju. Tožena stranka tako meni, da tožeči stranki z izvršitvijo izpodbijane odločbe težko popravljiva škoda ne bi nastala ter da tožeča stranka takšne škode ni substancirano izkazala.

19Tožena stranka sklepno v zvezi s predlogom tožeče stranke za izdajo začasne odredbe sodišču predlaga, da predlog tožeče stranke za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe v celoti zavrne.

K I točki izreka:

20Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov:

21Iz zahteve za izdajo začasne odredbe izhaja, da jo tožeča stranka (primarno) vlaga na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda (odložitvena začasna odredba).

22Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

23Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je torej nastanek težko popravljive škode. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Sodna praksa zastopa stališče, da gre za tako škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, začasno pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Škoda mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva.

24Dejstva na katerih temelji zatrjevanje neposredne grozeče škode in zatrjevanje njene nepopravljivosti mora sodišču ne samo zatrjevati, ampak tudi izkazati tožeča stranka. To so pravno pomembna dejstva, ki jih mora navesti stranka v okviru svojega trditvenega bremena. Po presoji sodišča tožeča stranka s svojimi navedbami težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni izkazala.

25Sodišče, ki je v okviru odločanja o začasni odredbi omejeno na ugotavljanje izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1, se v tem postopku ne more in ne sme opredeljevati do vprašanja utemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma drugače povedano, zakonitosti izpodbijanega akta. Kljub vsemu sodišče v obravnavani zadevi mora upoštevati, kar med strankama upravnega spora ni sporno, da se sporni inšpekcijski ukrep nanaša na izvajanje videonadzora na naslovu ... in sicer videonadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore in videonadzora znotraj delovnih prostorov, torej je videonadzor, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijanega akta, usmerjen v nadzor spremljanja tako gostov, kot zaposlenih.

26Navedeno pomeni, da je moralo sodišče nastanek težko popravljive oziroma nepopravljive škode presojati na podlagi trditve, da bi tožeči stranki slednja nastala zaradi povečanega obiska tako nočitev kot obiskovalcev v bazenu in zaradi nezmožnosti preventivnega (videonadzora) nadzora ogroženosti premoženja gostov in ogroženosti življenj v zvezi z izvajanjem varnosti na kopališčih (bazenih). Sodišče ugotavlja, da trditev ogroženost premoženja gostov ni izkazana, je pavšalna, zato se do nje sodišče ne more opredeljevati. V zvezi s trditvijo, da bi zaradi nezmožnost nadzora bazenov z videonadzorom bila ogrožena varnost ljudi, pa sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da tožeča stranka lahko tako nevarnost odvrne s takšno kadrovsko zasedbo reševalcev (v skladu s Pravilnikom), ki bo na kopališčih oziroma bazenih izvajala varstvo in nadzor tako, da bo te nevarnosti preprečila. Takšno izvedbo (zakonsko reguliranega nadzora) je tožeča stranka dolžna izvesti toliko bolj v času, ko je sezona in s tem obisk bazenov povečan in te njene naloge ne more ovirati niti morebitna zastarelost predpisov, ki jo zatrjuje tožeča stranka.

27V nadaljevanju pa sodišče opozarja, da gre v predmetni zadevi za inšpekcijski postopek, kjer je izvrševanje inšpekcijskih odločb v javnem interesu, zato ZIN za te postopke, kadar so ti dvostopenjski, določa, da pritožba ne zadrži izvršitve. Predmetni postopek je enostopenjski, za odločbo izdano v tem postopku pa po prvem odstavku 32. člena ZUS-1 velja, da tožba vložena v upravnem sporu, izvršitve akta ne ovira. Prav tako je v javnem interesu, da se zaradi varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, kot njihovi temeljni pravici v skladu z določbami Splošne uredbe in ZVOP-2, videonadzor izvaja na zakonit način, ob upoštevanju vseh pogojev določenih v obeh predpisih. Navedeno torej pomeni, da je javni interes za vzpostavitev zakonitega stanja vključen že v izpodbijani odločbi in zgolj zatrjevanje interesa tožeče stranke za ureditev videonadzora samo po sebi še ne pomeni odsotnosti (ali zmanjšanja) interesa drugih udeležencev postopka in javnega interesa. To v nadaljevanju pomeni tudi, da ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadeve, škode, ki jo zatrjuje tožeča stranka, ni mogoče opredeliti kot težko popravljive škode, zaradi katere bi bila izdaja začasne odredbe nujna in bi upravičila poseg v izvršitev dokončne inšpekcijske odločbe.

28Prav tako sodišče opozarja, da izvedba videonadzora ne temelji samo na izkazanem zakonitem interesu upravljavca, torej tožeče stranke, ampak je njegova izvedba dopustna samo, če je njegov interes usklajen s interesi (temeljnimi pravicami in svoboščinami) posameznika na katerega se nanašajo osebni podatki. Takšno razumevanje usklajevanja interesov, ki izhaja med drugim tudi iz Smernic 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z video napravami ¹, pa po presoji sodišča zahteva še bolj restriktiven pristop pri ocenjevanju posledic zatrjevane hujše in nepopravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

29Tožeča stranka torej z zatrjevanjem nastanka hujše in nepopravljive škode ni konkretno izkazala z zakonom določenega pogoja težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ampak le na splošno (nekonkretizirano) opisuje nevarnosti, za katere zatrjuje, da ji grozijo pri poslovanju brez videonadzora s kamerami.

30Tožeča stranka je podredno predlagala izdajo začasne odredbe tudi na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, ki določa, da lahko tožnik iz razlogov navedenih v drugem odstavku, zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (ureditvena začasna odredba).

31Začasno odredbo na navedeni pravni podlagi je mogoče izdati v primeru, ko se neugodne posledice pravnega učinkovanja odločbe lahko zadrži oziroma prepreči z drugačno začasno ureditvijo spornega pravnega razmerja, vendar tudi taka začasna odredba predstavlja nujni ukrep in zahteva restriktiven pristop. Slednji se kaže v zahtevi, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Dokazati mora tudi, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo, pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe pa je še verjetno izkazana potreba po začasni drugačni ureditvi stanja glede spornega pravnega razmerja, pri čemer že zakon potrebo po taki ureditvi omejuje zlasti na trajajoča pravna razmerja. Sodišče pa mora skladno z načelom sorazmernosti upoštevati prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

32Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da obratuje vse leto, torej gre za trajajoče oziroma trajajoč zakoniti interes, ki ga tožeča stranka zasleduje z videonadzorom in zato glede na očitno nezakonitost odločbe predlaga izdajo začasne odredbe na tej pravni podlagi. Treba jo je izdati predvsem glede na predviden čas trajanja upravnega spora in je njuna predvsem zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja, vzpostavitev prejšnjega stanja pa bo nemogoča zaradi poteka časa, ker bo vrhunec kopalne sezone z množičnim obiskom že prešel.

33Izdaja začasne odredbe, tudi na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, je torej vezana na izkazan nastanek težko popravljive škode, pri tem pa je v skladu z načelom sorazmernosti treba upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Sodišče se je do izkazanosti težko popravljive škode v obravnavani zadevi že opredelilo, prav tako se je opredelilo do vpliva na prizadetost javnega interesa. Ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala navedenih ključnih pogojev za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, to pomeni, da izdaja začasne odredbe ni utemeljena niti na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1.

34Glede na vse navedeno je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.

K II. točki izreka:

35Tožeča stranka je s tožbo predlagala, naj sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov v zvezi z začasno odredbo. Vsi stroški, ki so nastali s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov upravnega spora. O tem, kdo bo nosil stroške tega spora, vključno s stroški, nastalimi v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki ga je sodišče zavrnilo, bo lahko sodišče odločilo šele, ko bo znan končni uspeh strank v postopku v tej zadevi. Sodišče bo zato o vseh stroških postopka odločalo ob izdaji končne odločbe.

¹ Različica 2.0, sprejeta 29.januarja 2020.