UPRS Sodba II U 363/2020-23

I. Tožbi se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor št. 06182-1321/2020-7 z dne 21. 7. 2020, odpravi ter vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Inšpektorica za okolje in prostor je v izpodbijani odločbi tožniku kot solastniku stavbe na ... cesti 7, ..., naložila, da mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti v roku do 31. 10. 2020 izločiti padavinsko odpadno vodo iz sistema javne kanalizacije (1. točka izreka). O odpravljenih nepravilnosti mora takoj obvestiti inšpektorico (2. točka izreka). Odločila je še, da v postopku stroški niso nastali ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

2V obrazložitvi navedene odločbe je navedla, da je A., d.d. kot izvajalec javne gospodarske službe vzdrževanja kanalizacijskega sistema, kamor sodi tudi odvajanje padavinske vode v Občini Hoče - Slivnica (v nadaljevanju koncesionar), na terenskem ogledu ugotovil, da se na lokaciji ... ulica 7, ..., odvajajo padavinske-meteorne odpadne vode v sistem javne kanalizacije, namenjene odvajanju komunalne odpadne vode. Zavezanec, sedaj tožnik, kljub pozivu tekom postopka ni začel postopka izločitve padavinskih voda iz javnega kanalizacijskega sistema. Ker tožnik padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, odvaja v javni kanalizacijski sistem, je to v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja s padavinsko odpadno vodo. Zato je potrebno urediti ponikanje padavinske vode oziroma le-to izločiti iz kanalizacijskega sistema, kot je to določeno iz izreka te odločbe.

3Toženec je zavrnil pritožbo tožnika ter navedel, da je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovljeno pravilno in popolno. Vse, za odločitev relevantne ugotovitve so pojasnjene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki jo je moč preizkusiti, prav tako je bil pravilno izrečen inšpekcijski ukrep.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne in zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Poudarja, da je že v odgovoru na poziv za izjavo glede odvajanja padavinskih (meteornih) vod pojasnil, da je sistem odvodnjavanja tako meteornih vod kot tudi fekalnih vod v javni kanalizacijski sistem že od leta 1976 in da so vsi priklopi bili izvedeni v skladu s takrat veljavnimi soglasji in veljavno zakonodajo. Obstoječi priključki so tako nespremenjeni že 44 let. Ker je leta 2019 zaradi dotrajanosti cev počila, je tožnik sam izvedel sanacijo cevi, kar pomeni, da je cev popravil in hkrati opravil vzdrževalna dela, čeprav bi moral menjavo počene cevi kot izvajalec izvesti A., d.d. Tožnik ni v ničemer spreminjal dejanskega stanja, še manj pa ga predrugačil na način, da bi lahko šteli, da gre za nov priklop.

5Meni, da je bila nepravilno uporabljena Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v javno kanalizacijo. Opozarja, da je A., d.d. na nepremičnini parc. št. 94/14 k.o. ... v mesecu juliju 2020 izvajal poseg na predmetnem objektu - na naslovu ... 7, ... Zaradi dotrajanosti obstoječega padavinskega kanala cestne kanalizacije v liniji proti regionalni cesti je A., d.d. izvedel povezavo med jaškoma cestne padavinske kanalizacije in kanalizacije obstoječega mešanega sistema. Upoštevaje določila Uredbe je takšno ravnanje protipravno, pa se ga je izvajalec kljub temu poslužil. Tožnik izpostavlja, da gre za priključke, ki so nespremenjeni že 44 let in so bili zgrajeni še pred sprejetjem Uredbe, ki sedaj takšne posege prepoveduje. Dodaja, da so vsi objekti v ... ulici v ... vezani na enak način. A., d.d. je v izogib poplavljanja ulične meteorne kanalizacije v liniji proti regionalni cesti izvedel povezavo med jaškoma meteorne in fekalne kanalizacije, ki služi kot preliv za kompenzacijo v primeru večjih meteornih vod. Upoštevaje navedeno gre za mešani kanalizacijski sistem. Tožnik je zaradi dotrajanosti cevi bil primoran obstoječo počeno cev zamenjati z novo cevjo in ne gre za izgradnjo novega kanalizacijskega priključka. Tožnik je že v odgovoru na poziv pojasnil, da je na kanalizacijo vezana drenaža objekta, ki je na kotu cca -2,5m pod nivojem terena in jo je tehnično nemogoče speljati v ulično meteorno kanalizacijo, ki se nahaja na kotu cca -0,5m pod terenom, zato se je že leta 1976 izvedel priklop na kanalizacijo v razdalji cca 50m proti regionalni cesti z namenom, da se doseže ustrezen padec. Da do drugačne tehnične rešitve ni mogoče priti, pa potrjuje tudi dejstvo, da A., d.d. pri ogledu dejanskega stanja tudi sam ni mogel najti in predlagati ustrezne tehnične rešitve. Opozarja na retroaktivno uporabo Uredbe in za poseg v že pridobljene pravice tožnika.

6Izpostavlja še, da je ves čas postopka zatrjeval, da ni drugačne tehnično izvedljive rešitve ter se sklicuje na 17. člen Uredbe. Dodaja, da je po izdaji odločbe pridobil strokovno mnenje A. A., iz katerega izhaja, da je zahteva po izločitvi padavinske odpadne vode iz sistema javne kanalizacije neupravičena, saj individualne rešitve niso smiselne in je k ločitvi padavinske in odpadne komunalne kanalizacije potrebno pristopiti sistemsko, z ustrezno ureditvijo kanalizacijskega sistema celotne ... ceste. Predlaga odpravo odločbe ter ustavitev postopka in povračilo stroškov.

7Sodišče je tožbo poslalo tožencu, ki je sodišču dostavil upravne spise, na tožbo pa ni odgovoril.

Odločanje po sodnici posameznici

8Sodišče je 22. 3. 2022 sprejelo sklep II U 363/2020-16, da o zadevi odloča sodnica posameznica na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).¹ Navedenemu nobena od strank ni ugovarjala.

Glede datuma odločitve sodišča

9Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 21. 4. 2023, kjer je snemalo navedbe strank, dalo strankam rok za ugovor zoper prepis zapisnika (v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 22. členom ZUS-1). Po podatkih sodnega spisa je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave strankam vročen 25. 4. 2023. To pomeni, da se je 5-dnevni rok za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa iztekel 3. 5. 2023 (zadnji dan roka je bila namreč sobota in se tako šteje prvi delovni dan). Sodišče je sodno odločbo izdalo 4. 5. 2023, to je po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

Dokazni sklep

10Sodišče je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo upravni spis ter predložene listine tožnika v prilogah od A1 do A8, prav tako je zaslišalo tožnika. Kot nepotrebne za razsojo pa je zavrnilo ostale predlagane dokaze. Tako je sodišče zavrnilo dokaz z ogledom na kraju samem ter zaslišanjem ostalih stanovalcev ... ulice kot nepotrebne, saj je v zadevi ugotovilo, da dejansko stanje glede tehničnih možnosti izvedbe ni bilo popolno ugotovljeno.

K I. točki izreka

11Tožba je utemeljena.

12V konkretni zadevi je sporna upravičenost izreka inšpekcijskega ukrepa, po katerem je tožnik dolžan izločiti padavinsko odpadno vodo iz sistema javne kanalizacije.

13Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je v 2. točki prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) opredeljeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače (drugi odstavek 5. člena). Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je obvezna gospodarska javna služba v pristojnosti občin oziroma lokalnih skupnosti. Navedeno pomeni, da so za organizacijo izvajanja javne službe kot tudi za investicije v izgradnjo oziroma zagotavljanje javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode zadolžene občine.

14V skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, občine izberejo izvajalca javne službe. Izvajanje javne službe občine podrobneje uredijo v svojih predpisih (odlokih). Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in oskrbovalne standarde, tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe pa določimo s predpisi na ravni države.

15Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hoče-Slivnica v dejavnosti, ki je predmet javne službe uvršča tudi čiščenje komunalne odpadne ter tehnološke odpadne in padavinske vode, ki se odvaja v kanalizacijo (3. člen). Uporabnik storitev javne službe pa je vsaka pravna in fizična oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna komunalna in/ali padavinska voda, ki odteka v kanalizacijo. Uporaba storitev je obvezna (prvi in drugi odstavek 5. člena).

16Izpostaviti je, da je izpodbijana odločba bila izdana na podlagi 157. člena ZVO-1, ki določa, da v kolikor inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru okoljevarstvenega dovoljenja ali okoljevarstvenega soglasja ali potrdila, izdanega na podlagi tega zakona, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.

17Ukrepe in ravnanja s padavinsko (meteorno) odpadno vodo pa sicer na državni ravni določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v javno kanalizacijo (v nadaljevanju Uredba). Ta v prvem odstavku 17. člena določa, da mora padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje, in se za tako uporabljeno padavinsko odpadno vodo zagotovi izvedba ukrepov iz prejšnjega člena.

18Med strankama ni sporno in tožnik to vseskozi zatrjuje, da je sistem odvodnjavanja tako meteornih vod kot tudi fekalnih vod v javni kanalizacijski sistem pri njih urejen že od leta 1976, pri čemer izpostavlja, da so vsi priklopi bili izvedeni v skladu s takrat veljavnimi soglasji in veljavno zakonodajo. Obstoječi priključki so tako nespremenjeni že 44 let. Tožnik je predložil tudi Obvestilo Krajevne skupnosti ... z dne 13. 9. 1976 o zagonu čistilne naprave in s tem možnost priklopa njegove hiše na javno kanalizacijo (pri izgradnji omrežja kanalizacije pa je po sklenjeni pogodbi z dne 5. 2. 1975 sodeloval tudi tožnik), iz katere izhaja, da si mora vsaka hiša zgraditi zbirni jašek za vse hišne odtoke v kanalizacijo in speljati odtok do 10m od hiše.

19Tožnik je zatrjeval in na naroku tudi jasno izpovedal, da na obravnavanem območju ne razpolagajo z ločenim kanalizacijskim sistemom, ki bi odvajal strešne padavinske vode v padavinsko kanalizacijo ter odpadne komunalne vode v odpadno kanalizacijo. Vztrajal je, da je zato nemogoče zahtevati ločen sistem od tožnika. Prav tako, je poudarjal, da je zaradi izvedbe drenaže tehnično nemogoče zadevo speljati drugače.

20Poudariti, da je iz zgoraj citiranih predpisov ZVO-1, ZGJS ter Odlokov ne izhaja prepoved odvajanja padavinske vode v kanalizacijo, ampak je to celo obvezna gospodarska javna služba, ki jo mora izvajati izvajalec ter tožnik kot uporabnik sprejeti. Na drugi strani pa imamo Uredbo, ki je podzakonski predpis, in določa obveznost posrednega ali neposrednega odvajanja padavinskih voda v vode. Prav tako je izpostaviti, da je tožnik ves čas postopka poudarjal, da ni tehnično izvedljivega drugačnega sistema kot je obstoječa, prav tako pa, da takšen kanalizacijski sistem namreč obstaja ves čas, torej od priključitve naprej in se tekom let ni spreminjal.

21Ker se toženka ni ukvarjala z ugovorom tožnika o tehnični izvedljivosti odvajanja padavinske vode glede na obstoječe stanje, dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno. Prav tako toženec v postopku ni pojasnil zakonske podlage za izdan predpis, saj se v izpodbijani odločbi sklicuje le na Uredbo, tekom postopka pa ni podal nobenih pojasnil. Glede na različne obveznosti, ki jih posamezniku nalagajo zakonski predpisi, je tako nejasno, kaj se zahteva od tožnika, toženec pa, razen sklicevanja na Uredbo, svoje odločitve ni podrobneje pojasnil. Zato se izdane odločbe ne da preizkusiti.

22Poudariti je, da sta načelo vezanosti delovanja državnih organov na Ustavo RS in zakon ter v tem okviru legalitetno načelo pri izdaji podzakonskih predpisov kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načeli demokratične in pravne države. Vlada tako nima pravice izdajati predpisov brez vsebinske podlage v zakonu. To pomeni, da morajo vsebinske določbe podzakonskega predpisa imeti zakonsko podlago in biti znotraj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi.² Upravni predpis sme zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Zato je uredba na zakon vezana tako, da v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi.

23Sodišče je glede na vse navedeno, na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek.

K II. točki izreka

24Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku kot pooblaščenec zastopal odvetnik, mu je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 385,00 EUR, ki se, ob upoštevanju, da je pooblaščenka zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča, poveča za 22 % DDV. Toženec mora navedeni znesek tožniku plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje tečejo zakonske zamudne obresti (313. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter prvim odstavkom 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

25Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje.
² Tako Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-285/99 z dne 10. 7. 2002, U-I-260/09-18 z dne 13. 1. 2011, U-I-229/03 z dne 9. 2. 2006, U-I-84/09-11 z dne 2. 7. 2009 in U-I-73/94 z dne 25. 5. 1995.