VSK Sklep II Ip 73/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Sežani zavrnilo predlog upnika za potrditev sklepa o izvršbi VL 59969/2023 z dne 22.8.2023 kot evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov po Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 (v nadaljevanju Uredba).

2Zoper sklep se upnik pritožuje in se ne strinja s stališčem sodišča, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne izpolnjuje minimalnih standardov iz Uredbe. Izvršba na podlagi verodostojne listine je namreč urejena z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je usklajen z evropskim pravom. Če ni, obstaja odgovornost države za škodo, ki jo bo upnik utrpel zaradi izpodbijanega sklepa. Upnik je z datumom zapadlosti in z zneskom, ki ga izterjuje, podal dovolj informacij o dejstvih, na katera opira svoj zahtevek. Dolžnik ni ugovarjal, čeprav je to možnost imel in bil o njej tudi obveščen. Zahtevek upnika je zato treba šteti kot nesporen. Predvsem pa je treba upoštevati Uredbo Bruselj I a, po kateri so odločbe, izdane v državi članici, neposredno izvršljive v drugih članicah, ne da bi jih bilo treba razglasiti za izvršljive.

3Pritožba ni utemeljena.

4Že sodišče prve stopnje je upniku pravilno pojasnilo, da se po prvem odstavku 12. člena Uredbe sodna odločba o nespornem zahtevku lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov le, če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval pravila, ki so določena v III. poglavju Uredbe oziroma v členih 13 do 17. Kot evropski nalog za izvršbo se tako lahko potrdi zgolj sodna odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem so bile dolžniku dane zadostne informacije o zahtevku, o postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, ter o posledicah nesodelovanja v postopku oziroma odsotnosti ugovora. Na ta način se preveri, če odločitev dolžnika ostati pasiven (dolžnik sklepu o izvršbi ni ugovarjal) temelji na ustreznih informacijah, saj je samo v tem primeru njegov molk upravičeno šteti za (pasivno) soglasje. Zgolj oznaka verodostojne listine z datumom njene izdaje in zapadlostjo ter zneskom terjatve temelja zahtevka ne opredeljuje v zahtevani meri, posebej še, ker verodostojna listina ni vročena dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi.

5Uredba ureja možnost izdaje evropskega izvršilnega naloga za nesporne zahtevke z namenom poenostavitve postopka. To pa ne pomeni, da upnik ne more doseči izvršbe v tujini v rednem postopku izvršbe (v tem smislu je sklicevanje na uredbo Bruselj I za ta postopek nerelevantno). Pritožbeno sodišče še dodaja, da zavrnitev predloga ne pomeni, da upnik ne bo mogel doseči izvršbe na drug način, in že zato ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti države. Sodna praksa je glede vprašanja, ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kakršen je bil izdan v predmetni zadevi, omogoča izdajo evropskega izvršilnega naloga enotna, in na upniku je, da se odloči za način uveljavitve svoje terjatve.

6Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.