VSL Sklep I Ip 56/2024

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je predlog upnika za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja vloženega dne 20. 11. 2023 zavrglo.

2Zoper navedeni sklep je upnik po svojih pooblaščencih vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 1. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter višjemu sodišču predlaga, da le-ta izpodbijan sklep spremeni, podrejeno pa izpodbijan sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V bistvenem navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bil predmetni izvršilni postopek končan že v letu 2013, saj sodišče po opravljenem naroku ni izdalo ugotovitvenega sklepa o ustavitvi, postopek pa ne more biti samodejno končan. Ne drži tudi ugotovitev, da je bil postopek končan s sklepom z dne 5. 8. 2013, glede na to, da je sodišče zatem še opravljalo procesna dejanja. Glede n navedeno meni, da je upnikova zahteva pravočasna. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodoma višje sodišče v zvezi s pavšalno navrženo kršitvijo določb postopka in s tem sklicevanjem na 1. točko prvega odstavka 339. člena ZPP pritožniku pojasnjuje, da prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nima posameznih točk, ampak zgolj določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Pritožnik bi moral navesti, katera je torej tista kršitev določb ZIZ, ki jo sodišče ni uporabilo, pa tega ne navede, zato ta pritožbeni razlog ni podan. V kolikor pa pritožnik meri na absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa je pritožniku pojasniti, da le-ta ni podana. O predlogu je res odločila strokovna sodelavka, vendar je imela to pooblastilo v 1. alineji drugega odstavka 6. člena ZIZ. Predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja je v skladu z veljavno sodno prakso izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega informativnega seznama dolžnikovega premoženja upnik predlaga druga sredstva izvršbe.

5Je pa odločitev sodišča prve stopnje, da je upnik podal predlog za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po končanem izvršilnem postopku pravilna, posledično pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog zavrže kot prepozen, pravilna in to ne glede na to, da je sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer nepravilno ugotovilo, kdaj se je konkreten izvršilni postopek končal, kar bo obrazloženo tudi v nadaljevanju.

6Iz spisa sodišča prve stopnje in tudi razlogov izpodbijanega sklepa izhajajo naslednja pravno pomembna dejanja sodišča in strank v zvezi s to odločitvijo:

_ s sklepom o izvršbi z dne 27. 10. 2006 je prvo sodišče dovolilo izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika, ki ga ima na kateremkoli računu;

_ s sklepom z dne 5. 8. 2013, ki je postal pravnomočen dne 5. 9. 2013, je prvo sodišče izvršbo v delu, v katerem je bila dovoljena na sredstva na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo;

_ dne 21. 8. 2013 je upnik vložil predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja na podlagi 31. člena ZIZ;

_ sodišče prve stopnje je dne 27. 8. 2013 z odredbo pozvalo dolžnika, da predloži seznam o stanju svojega premoženja;

_ dne 13. 12. 2013 je prvo sodišče opravilo narok za ugotovitev dolžnikovega premoženja, katerega pa se upnik ni udeležil, dolžnik pa se je udeležil osebno in izpovedal dejstva o svojem premoženjskem stanju;

_ dne 9. 1. 2014 je pooblaščenec upnika na vročilnici potrdil prejem zapisnika naroka z dne 13. 12. 2013;

_ dne 20. 11. 2023 je upnik vložil zahtevo za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja.

7Višje sodišče tako ugotavlja, da je bil konkretni izvršilni postopek končan ne s pravnomočnostjo sklepa z dne 5. 8. 2013, ampak po tem, ko upnik po prejemu zapisnika naroka z dne 13. 12. 2013 dne dne 9. 1. 2014 ni predlagal novega izvršilnega sredstva ob upoštevanju določil 31. člena ZIZ. Namreč sedmi odstavek 31. člena ZIZ, ki določa potek in vsebino naroka, le določa, da na naroku sodišče zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena, torej o njegovem premoženjskem stanju, na predlog upnika pa lahko zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb ali organov zahteva posredovanje podatkov. Glede na navedeno in ker ZIZ ne določa kakršnokoli nadaljnjo obvezno procesno aktivnost strank in sodišča potem, ko je narok opravljen oziroma kasneje, tudi v primeru, če se upnik naroka za ugotovitev dolžnikovega premoženja ne udeleži, se izvršilni postopek v zvezi s predlogom za ugotovitev seznama dolžnikovega premoženja konča. Razlog končanja je neuspešna izvršba in neaktivnost upnika, posebnega sklepa o ustavitvi pa ZIZ ne v 31. členu ne v drugi določbi ne zahteva.

8Tako ne drži pritožbena trditev, da bi moralo prvo sodišče v letu 2013 v tem primeru, ker upnik ni predlagal novo sredstvo izvršbe po opravljenem postopku v zvezi s predlogom za predložitev seznama premoženja, izdati sklep, da se postopek ustavi zaradi neuspešne izvršbe. Kot je že navedeno, ZIZ namreč v 31. členu ZIZ izrecno ne določa, da je treba v primeru, kot je tudi ta konkretni, izdati sklep o ustavitvi postopka, prav tako pa ne določa, da je potrebno upnika pozvati, da v roku 15 dni predlaga novo sredstvo izvršbe, saj zakon predpostavlja, da se upnik udeleži naroka in s tem vzpostavi konktradiktornost na samem naroku in da je izvršilni postopek predlagalni postopek na strani upnika, zaradi česar posebni poziv ni potreben. V kolikor bi zakonodajalec namreč razmišljal drugače, potem bi tudi v 31. členu ZIZ zapisal, tako kot je zapisano v šestem odstavku 45. člena ZIZ, kjer pa kontradiktornost ni vzpostavljena in sodišče samo opravlja (neuspešne) poizvedbe o obstoju že predlaganih sredstev izvršbe, da je treba upniku poslati pozivni sklep.

9Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj pritožnik s pritožbo ni uspel ter torej ne gre za stroške potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).