VSC Sklep I Kp 77314/2023

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se obdolženima A. A. in B. B. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljša hišni pripor za tri mesece, ki se za obdolženega A. A. izvaja na naslovu ... 31a, do vključno 18. 4. 2024 do 5.50 ure in za obdolženega B. B. na naslovu ... 34, do 18. 4. 2024 do 6.15 ure, da se obdolženca v času izvajanja hišnega pripora brez dovoljenja sodišča ne smeta oddaljiti iz naslova, kjer stalno bivata in da jima je prepovedano navezovati stike z ostalimi obdolženimi v predmetnem postopku, in sicer C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š., T. T., U. U., V. V., Z. Z., Ž. Ž., X. X. in Y. Y. st.

2Zoper tako odločitev sta pritožbi vložila zagovornica obdolženega B. B. ter zagovornik obdolženega A. A.

3Zagovornica v pritožbi izrecno ne navaja pritožbenih razlogov, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da izpodbijani sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da iz izreka v drugem odstavku izpusti besedilo ″in jima je prepovedano navezovati stike z ostalimi soobdolženimi, in sicer C. C., Č. Č., F. F., E. E. in H. H.″, saj se slednji nahajajo v priporu in obdolženi B. B. z njimi stika tako ali tako sploh ne more vzpostaviti.

4Zagovornik obdolženega A. A. sklep sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5Pritožbi sta neutemeljeni.

6Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, da je izkazana njuna ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost hišnega pripora, pritožnika ne izpodbijata, saj pritožbeno problematizirata le odločitev o tem, da se obdolžencema prepovedujejo stiki z osebami, ki so v tokratnem sklepu poimensko naštete.

7Drugi odstavek 199.a člena ZKP določa, da s sklepom o odreditvi hišnega pripora sodišče določi, da se obdolženec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Obdolžencu, zoper katerega je odrejen hišni pripor, lahko sodišče omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo. Namen take omejitve je preprečiti stike z osebami, ki niso primerne za druženje z obdolžencem, ni pa dopustno omejevati stikov z osebami, ki nimajo nič opraviti z nevarnostjo, zaradi katere je obdolženec v priporu.

8V obravnavani zadevi je tožilstvo predlagalo, da se obdolženima B. B. in A. A. prepove stike z vsemi osebami izven njihovega gospodinjstva. Sodišče prve stopnje takemu predlogu ni sledilo v celoti, temveč je obdolžencema prepovedalo stike zgolj s poimensko navedenimi soobdolženci, kar je utemeljilo s pojasnili: (-) da je večina obdolženih na prostosti, da živijo na istem lokalnem območju, (-) da naj bi v zvezi z izvršitvijo obravnavanih kaznivih dejanj komunicirali med sabo in očitana kazniva dejanja izvrševali v različnih "ekipah", za kar naj bi se vnaprej dobro pripravili, (-) da bi stiki obeh obdolženih z ostalimi soobdolženci predstavljali vračanje v krog oseb, katerim se očita izvrševanje kaznivih dejanj v sostorilstvu in posledično veliko tveganje za ponovitev očitanih kaznivih dejanj. V nadaljevanju pa je glede predlagane prepovedi stikov z vsemi (ostalimi) osebami, s katerimi stalno ne prebivata oziroma ju ne oskrbujejo, in sicer s partnerkami soobdolženih, starši ter sestrami in brati ter njihovimi partnerji, kakor tudi tasti in taščami, kakor tudi neznani sostorilci, pojasnilo, da je v tem delu predlog ODT nekonkretiziran in neobrazložen ter temelji na obstoju zgolj abstraktne nevarnosti.

9Res je sicer, da je sodišče prve stopnje izrecno prepovedalo stike obdolženih B. B. in A. A. tudi s tistimi soobdolženimi, ki se nahajajo v priporu, vendar v nasprotju s trditvami zagovornice obdolženega B. B., s tem ni storilo nobene kršitve določb kazenskega postopka ali kakšnega drugega predpisa. Po naravi stvari je sicer jasno, da v času, ko se soobdolženci nahajajo v priporu, do fizičnih stikov med njimi in obdolženim B. B. ne more priti. Vendar pa je potrebno na eni strani upoštevati tudi možnost telefonskih stikov, ki so glede na izrek izpodbijanega sklepa tudi prepovedani, na drugi strani pa tudi možnost, da bi katerikoli od trenutno priprtih soobdolžencev lahko bil izpuščen pred 18. 4. 2024 in bi nato lahko prišlo tudi do fizičnega stika. Dejstvo, da trenutno zaradi izvrševanja pripora zoper soobdolžene, fizični stik obdolženega B. B. z njimi niti ni mogoč, ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremeniti, kot neutemeljeno predlaga zagovornica. Prav tako pa zagovornica neutemeljeno trdi, da je odločitev o prepovedi stikov s priprtimi soobdolženci vsebinsko prazna in neobrazložena in da je s tem izkazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo svojo odločitev z zgoraj povzetimi razlogi, posebno utemeljevanje zakaj se prepovedujejo stiki tudi s tistimi soobdolženci, ki so trenutno v priporu, pa po mnenju pritožbenega sodišča ni potrebno.

10Tudi trditvam zagovornika obdolženega A. A., da zgoraj povzeta argumentacija sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev o prepovedi stikov z ostalimi soobdolženci, ni prepričljiva, ker pripelje do zaključka, da je ponovitvena nevarnost izkazana tudi pri vseh ostalih obdolžencih, ki so na prostosti. Ponovitvena nevarnost je sicer na abstraktni ravni lahko podana pri kateremkoli obdolžencu, vendar mora biti za odreditev pripora ali hišnega pripora izkazana ne zgolj abstraktna, temveč realna in konkretna ponovitvena nevarnost, ki pa je pri obdolženemu A. A. (in ostalih soobdolženih, ki se nahajajo v priporu oz. hišnem priporu) nedvomno izkazana. Ker pa so v konkretni zadevi soobdolženci pri izvrševanju očitanih jim kaznivih dejanj sodelovali v različnih "ekipah" in na različne načine, pri čemer je bila potrebna tudi koordinacija, ni mogoče pritrditi zagovorniku, da je že s samo odreditvijo hišnega pripora v celoti odpravljena ponovitvena nevarnost in obdolžencu v celoti onemogočeno izvrševanje kaznivih dejanj. Trditve, da soobdolžencem, ki so v priporu, ni onemogočeno komuniciranje s preostalimi soobdolženci, pa so pavšalne, podane brez konkretne podlage in tudi ne morejo predstavljati podlago za drugačno presojo potrebe po izreku prepovedi stikov soobdolženih A. A. in B. B. z ostalimi soobdolženimi.

11Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni.

12Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožb zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.