VSRS Sklep X DoR 133/2023-8

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije,št. DT 4250-1460/2020-4 z dne 3. 3. 2021, s katero je bil zavrnjen tožnikov predlog za izrek ničnosti več odločb in predizpolnjenih obračunov prispevkov za socialno varnost za obdobje od 1. 6. 2009 dalje. Davčni organ obrazloži, da so bili odločbe in predizpolnjeni obračani izdani po uradni dolžnosti, tožnik pa je uveljavljal ničnosti razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

2Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožnik v tožbi izpodbijal zakonitost ugotovitve lastnosti zavarovanca z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, št. 9288517 z dne 25. 5. 2013 (v nadaljevanju odločba ZPIZ). Upravno sodišče je navedeno zavrnilo z navedbami, da bi te očitke moral tožnik uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo ZPIZ. V obravnavanem postopku pa je jasno, da je izpodbijane odločbe in predizpolnjene obračune davčni organ izdal po uradni dolžnosti, posledično za njihovo izdajo ni potrebna zahteva stranke, kar pa pomeni, da razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti podan.

3Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, naj jo Vrhovno sodišče dopusti zaradi naslednjih vprašanj:

- Ali odločitev davčnega organa o odmeri prispevkov na temelju statusa zavarovanca iz naslova lastništva družbe z omejeno odgovornostjo, čeprav je bilo zavezancu predhodno priznano kritje teh prispevkov na podlagi drugega zavarovalnega statusa, pomeni kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj?

- Ali je Upravno sodišče s tem, ko je opustilo izvedbo glavne obravnave, poseglo v pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in posledično onemogočilo uresničevanje pravice stranke upravnega postopka do dokazovanja dejstev z dokazi, predvsem z zaslišanjem tožnika?

- Ali je vpis dejstev v gospodarski register zgolj deklaratornega značaja?

- Ali sklep družbe A., d. o. o., s katerim je tožnika razrešila kot direktorja, učinkuje v smislu prvega odstavka 16. člena ZPIZ?

4Predlog ni popoln.

5V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6Ena od zahtev formalno popolnega predloga torej je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Obravnavani predlog temu ne zadosti. Večina izpostavljenih pravnih vprašanj se namreč ne nanaša na stališče izpodbijane sodbe, da so bile odločbe in predizpolnjeni obračuni prispevkov za socialno varnost izdani po uradni dolžnosti in da podana zahteva stranke ni pogoj za njihovo izdajo, ampak na pravilnost ugotovitve lastnosti zavarovanca. To pa v nobenem primeru ne more biti pravno upoštevno v obravnavanem postopku, kot je predlagatelju pojasnilo že Upravno sodišče v izpodbijani sodbi.

7Navedeno pomeni, da postavljena pravna vprašanja, ki se nanašajo na predlagateljevo ugotovljeno lastnost zavarovanca (z odločbo ZPIZ), nimajo vsebinske povezave s predstavljenim pravnim stališčem iz sodbe in da ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo, saj če sodišče določenega pravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega pravnega pravila. Predlog tako tudi nima (in tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, in je kot tak nepopoln.

8Glede vprašanja, ki se nanaša na neizvedbo glavne obravnave, pa predlagatelj v predlogu ne obrazloži, zakaj naj bi bil odgovor na postavljeno vprašanje širše pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlagatelj ne pojasni, zakaj naj bi postavljeno vprašanje presegalo obravnavani primer oziroma ne obrazloži, zakaj meni, da je v obravnavanem primeru morebiti prišlo do kršitve ustaljene sodne prakse Upravnega ali Vrhovnega sodišča, ali da je sodna praksa glede postavljenega vprašanja neenotna. V zvezi s tem ne poda nobene navedbe in tako Vrhovno sodišče niti ne more opraviti preizkusa izpolnjenosti procesnih predpostavk, določenih v 367.a členu ZPP za postavljeno vprašanje. Predlog je torej nepopoln, saj ne izkazuje niti formalnih pogojev za njegovo obravnavo.

9Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

10Tožnik je v predlogu za dopustitev revizije priglasil tudi stroške tega postopka, vendar s predlogom ni uspel, zato sam nosi svoje stroške predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).