VSRS Sklep Cp 44/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.

2Pritožbeno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločalo o pritožbi predlagatelja ter ji ugodilo tako, da je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Tako je storilo, ker so bili razlogi sodišča prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča delno nejasni oziroma nerazumljivi, predvsem pa vsebinsko prazni. Ugotovilo je, da sklepa ni mogoče preizkusiti ter je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklepno je pojasnilo, da glede na naravo stvari ni moglo samo odpraviti procesnih kršitev in dopolniti postopka, ker bi prekomerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe. Hkrati z vrnitvijo zadeve prvemu sodišču tudi ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3Nasprotna udeleženka vlaga zoper ta sklep pritožbo ter Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne pritožbo predlagatelja in potrdi sklep okrajnega sodišča. V pritožbi se ukvarja z vsebinskim vidikom zadeve, kasneje pa doda, da se lahko sklep sodišča druge stopnje izpodbija le iz razloga, če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep, namesto da bi kršitve samo odpravilo. Obramba udeleženke ocenjuje, da je bilo v sodnem spisu dovolj podatkov, da bi sodišče po natančnem vpogledu v spis in oceni vseh izvedenih dokazov zaključilo, da je sklep sodišča utemeljen. Razveljavitev sklepa zato po presoji pritožnice ni bila potrebna.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje je dovoljena posebna pritožba po 357.a členu ZPP. Vendar je to pravno sredstvo zamejeno izključno na presojo pritožbenega sodišča, da zadevo razveljavi, namesto da bi o njej samo dokončno odločilo (drugi odstavek 357.a člena ZPP). Ko torej Vrhovno sodišče odloča o pritožbi po 357.a členu ZPP, se ni pristojno vsebinsko spuščati v presojo sodišča druge stopnje o utemeljenosti pritožbenih razlogov zoper odločbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je tako vezano na presojo sodišča druge stopnje o obstoju procesnih kršitev ali o zmotni uporabi materialnega prava v odločbi sodišča prve stopnje. V konkretnem primeru to pomeni, da je vezano na presojo višjega sodišča, da je sklep sodišča prve stopnje obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in sicer zato, ker so razlogi delno nejasni in nerazumljivi, v seštevku pa zlasti vsebinsko prazni (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

6Tudi sama pritožnica izrecno pove, da je presoja po 357.a členu ZPP omejena na prej opisan način. Kljub temu pa uporabe kasatoričnega pooblastila vsebinsko ne napada, marveč se vsebinsko spušča v presojo ter se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa in sicer na ta način, da bi bila pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje zavrnjena. Očitno je, da gre zgolj navidezno za uveljavljanje pritožbenih razlogov po 357.a členu ZPP. Ker s takšnimi razlogi s pritožbo po 357.a členu ZPP ne more uspeti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).