VSM Sklep III Cp 985/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnih udeležencev z dne 21. 9. 2023, zoper sklep o začasni odredbi II Z 43/2023 z dne 13. 9. 2023 zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je ugovor nasprotnih udeležencev z dne 30. 10. 2023, zoper sklep o začasni odredbi III N 570/2023 z dne 25. 10. 2023 zavrnilo.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta nasprotna udeleženca zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Menita, da niso bili izpolnjeni pogoji za nujni odvzem ml. otroka staršema z dne 12. 9. 2023, v posledici česar je prvotno izdan sklep II Z 43/2023 z dne 13. 9. 2023 nezakonit. Posledično je tudi nezakonita odločitev sodišča v zvezi z namestitvijo otroka v rejništvo (sklep z dne 25. 10. 2023). Sklepa sta preskopo obrazložena. V sedaj izpodbijanem sklepu je sodišče obrazložitev razširilo, vendar pa izvedeni dokazi niso v skladu z listinami v sodnem spisu, dokazna ocena je nepravilna. Z nobenim dokazom namreč ni bilo dokazano, da je bil nujni odvzem otroka z dne 12. 9. 2023 utemeljen, saj niti s stopnjo verjetnosti ni mogoče zaključiti, da je bil nasprotni udeleženec tega dne v vinjenem stanju in ne bi mogel poskrbeti za otroka. Tega ne potrjuje niti dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec naslednji dan obravnavan v UKC zaradi zastrupitve z zdravili, saj je bila ta obravnava izvedena po odvzemu otroka, 12. 9. 2023 neposredno po odvzemu otroka pa z nobenim preverljivim testom ni bila ugotovljena alkoholiziranost. Prav tako iz poročila o obravnavi nasprotnega udeleženca pri dr. A. A. dne 18. 9. 2023 izhaja, da je nasprotni udeleženec povedal zdravniku, da je zadnje tri dni zaporedoma pil pred enim tednom, sodišče pa s tem neutemeljeno zaključuje, da je bil v času odvzema v vinjenem stanju, saj se slednje ujema z dejstvom, da je bil vinjen en dan pred odvzemom, ne pa na dan odvzema, takrat pa je za otroka skrbela nasprotna udeleženka. S tem pa je izkazano, da je za otroka bilo ustrezno poskrbljeno. Prav tako je nepravilna zavrnitev ugovora s strani sodišča prve stopnje, da je tveganje za uživanje alkohola na strani nasprotnega udeleženca še vedno podana in zato je utemeljen nujni odvzem otroka. Nasprotni udeleženec ni zanikal težav z uživanjem alkohola, sedaj se redno udeležuje testiranj o čemer pa sodišče nima razlogov. Prav tako razloga za odvzem otroka ne more predstavljati bolezensko stanje nasprotne udeleženke, saj slednja redno obiskuje lečečega psihiatra, udeležuje se terminov obravnav, redno jemlje predpisana zdravila. Niti ne more biti razlog za odvzem otroka dejstvo, da otrok ne obiskuje vrtca in ne drži da nasprotna udeleženca ne sprejemata dodatne strokovne pomoči CSD. Otrok je s staršema varno navezan, nasprotna udeleženca se udeležujeta strokovnih svetovanj, laboratorijski testi ne dokazujejo uživanja alkohola in prepovedanih drog, aktivno si iščeta stanovanje in se s CSD dogovarjata za možnost pridobitve izredne denarne pomoči, vse to pa kaže, da sta po odvzemu pokazala številne izboljšave starševske skrbi, pri otroku pa ni bilo zaznano nikakršno fizično ali psihično nasilje. Medinstitucionalni tim CSD-ja je zgolj pavšalno zaključil, da je ogroženost otroka še vedno podana, prav tako nasprotna udeleženca menita, da niso izpolnjeni pogoji za ukrep odvzema in namestitev otroka v rejništvo, saj bi sodišče lahko izreklo milejši ukrep, in sicer omejitev starševske skrbi z nadzorom CSD-ja ter omejitev pravice do stikov s tem, da bi se stiki izvajali s prababico in pradedkom, posledično pa bi se staršema tudi omejil obseg pravice do stikov z otrokom. Predlagata, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3V odgovoru na pritožbo CSD odgovarja na pritožbo nasprotnih udeležencev in predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izvedlo nujen odvzem otroka, v skladu s 167. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in ga namestilo v krizni center (sklep II Z 43/2023 z dne 13. 9. 2023). CSD je zatem predlagal izrek ukrepa trajnejšega značaja po 174. členu DZ ter ureditev stikov pod nadzorom v skladu s 163. členom DZ (sklep z dne 10.11.2023). Zatem je na predlog CSD sodišče izdalo sklep z dne 25. 10. 2023 s katerim je otroka iz kriznega centra premestilo v rejniško družino. O ugovoru zoper oba sklepa, je sodišče prve stopnje odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom, saj je ocenilo, da je podana ogroženost otroka, potem ko je izvedlo dokazni postopek v katerem je ocenilo mnenje CSD-ja, obsežno listinsko dokumentacijo o zdravstvenem stanju nasprotnih udeležencev, zaslišalo je predstavnika CSD-ja ter oba nasprotna udeleženca kot starša.

6Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba v glavnem ponavlja trditve, ki jih je podala že v ugovornem postopku pred sodiščem prve stopnje in na katere je v celoti odgovorilo sodišče prve stopnje v sedaj izpodbijanem sklepu. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega postopka, tudi po oceni sodišča druge stopnje, pravilno zaključilo, da je bil nujen odvzem otroka opravljen zaradi hude ogroženosti otroka, njegova namestitev v rejniško družino pa nujna, zaradi odprave in preprečitve nadaljnje ogroženosti otroka, kar je v največjo otrokovo korist (12. točka obrazložitve).

7Nima prav pritožba, da je v času odvzema otroka bilo za slednjega v celoti ustrezno poskrbljeno, ker takrat, ko zanj ni skrbela nasprotna udeleženka kot mati, je bil v varstvo očeta, kateremu alkoholiziranost ni bila dokazana.

8Da je v času odvzema otroka, to je dne 12. 9. 2023, nasprotni udeleženec bil pod vplivom substanc, je izhajalo tako iz poročila policije kot CSD. Nenazadnje je nesporno, da je nasprotni udeleženec pred tem tri dni zaporedoma popival, dan po odvzemu pa je bil obravnavan zaradi suma zastrupitve z zdravili, kar kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, kaže na zelo visoko verjetnost, da oče na dan nujnega odvzema otroka ni bil sposoben poskrbeti zanj, nenazadnje pa je otrok v tem času bil tudi v varstvu oseb, ki jima je bila odvzeta starševska skrb (soseda B. B. in C. C.) in sta tako bila neprimerna za izvajanje varstva.

9Zmotno pritožba meni, da je odvzem otroka nasprotni udeleženki zgolj posledica njenega bolezenskega stanja. Sodišče prve stopnje je obrazloženo pojasnilo, da ima nasprotna udeleženka zdravstvene težave v duševnem zdravju, pri njej je podana pridruženost odvisnosti od pomirjeval in je bila večkrat tudi urgentno psihiatrično zdravljena in so v posledici slednjega pri njej podane zmanjšane starševske skrbi, vendar pa slednja tudi ni poskrbela, da bi otrok redno obiskoval vrtec, prepuščala ga je v varstvo sosedoma, ki imata odvzeto starševsko skrb, ni poskrbela za ustrezne stanovanjske pogoje za sebe in otroka, saj vse do konca postopka nasprotna udeleženka svoje stanovanjske problematike ni rešila, sama nasprotna udeleženka je nekritična do strokovne pomoči, ki ji jo ponuja CSD, saj ne vidi potrebe, da bi se vključevala v strokovne skupine, ker vso potrebno pomoč najde na spletu oziroma socialnem omrežju Facebook. Nenazadnje pa se tudi ni udeležila vseh laboratorijskih testiranj oziroma se terapij ni udeležila z obrazložitvijo, da išče službo v Avstriji in da ji delovni čas tako ali tako ne bo dopuščal, da bi se udeleževala testiranj oziroma terapevtskih skupin.

10Prav tako nasprotna udeleženca nista poskrbela, da bi otrok bil vključen v ustrezno strokovno obravnavo, čeprav je na slednjo bil napoten s strani osebnega zdravnika in to z obrazložitvijo da menita da slednja ni potrebna.

11Prav tako ne drži, da nasprotni udeleženec opravlja vsa testiranja v zvezi z alkoholom, kot je sam pojasnil, se slednjega ni udeležil, ker bi test bil pozitiven oziroma je navajal druge razloge. Slednji pa tudi ni uspel poskrbeti ne za svojo stanovanjsko problematiko, ne za družinsko stanovanjsko problematiko, nenazadnje mu je bila enkratna denarna pomoč zavrnjena, zaradi nenamenske porabe sredstev.

12Do konca postopka na prvi stopnji oba nasprotna udeleženca svoje stanovanjske problematike nista uredila, niti ne zatrjujeta, da sta jo v času podajanja pritožbe.

13Zmotno pritožba meni, da sta nasprotna udeleženca pokazala ustrezno pripravljenost za sodelovanje z institucijami. Slednja je bila prisotna pri nasprotnima udeležencema zgolj neposredno po odvzemu otroka, sedaj pa interesa nimata več v zadostni meri, saj neprestano iščeta izgovore za nesodelovanje s CSD oz. ga vidita kot nepotrebnega, s tem pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri njima ni prepoznana zadostna kritičnost in uvid v pomembnost sodelovanje s CSD-jem pri odpravi vzrokov, ki so vodili v nujen odvzem.

14Pritožba nadalje navaja, da bi lahko sodišče nasprotnima udeležencema izreklo milejši ukrep z nadzorom CSD-ja oziroma z omejitvijo stikov tako, da bi stike v večjem obsegu določilo s starimi starši nasprotnih udeležencev. Da za to niso izpolnjeni pogoji izhaja iz 24. točke obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, saj nasprotna udeleženca ne soglašata, da stiki s starimi starši oziroma prastarimi starši potekajo brez njiju, med njimi obstajajo konfliktni odnosi. Prav tako pa je nujni odvzem posledica že dvoletnega spremljanja družine s strani CSD-ja, ki jima je nudila pomoč v okviru nalog za preprečevanje nasilja v družini, predhodnega svetovanja, socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, vse od marca 2023 pa so v teku tudi ukrepi za varstvo koristi otroka, vendar kljub temu nasprotna udeleženca nista ustrezno sodelovala s pristojnimi službami, čeprav sta bila opozorjena, da je bivanje otroka v stanovanjski skupnosti neprimerno in da za njega ne poskrbita ustrezno.

15Glede na obrazloženo in ker nima prav pritožba, da so navedbe CSD-ja povsem pavšalne in neutemeljene, je glede na vse okoliščine v konkretnem primeru odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je odvzem otroka kot nujen ukrep otroka bil vsekakor v korist oziroma zavarovanje preprečitve ogroženosti otroka. Prav tako je sodišče pravilno otroka za tem namestilo iz kriznega centra v rejniško družino, saj pri starih oziroma prastarih starših nasprotnih udeležencev ni ugotovilo ustreznih pogojev, da bi lahko skrbeli za otroka, slednji zgolj želijo, da je otrok pri nasprotnih udeležencih, in ker nasprotna udeleženca do sedaj nista odpravila razloga, zaradi katerega je nujen odvzem bil izrečen, je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje potrditi oziroma pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Pri tem pa je nesporno, da med nasprotnima udeležencema in otrokom potekajo stiki pod nadzorom, s čemer se preprečuje, da bi med staršema in otrokom prišlo do odtujitve.

16Nasprotna udeleženca postopka v skladu s 101. členom ZNP-1 krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.