VSC Sklep II Ip 279/2023

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 43,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je izvršilni postopek ustavljen z dnem 4. 7. 2023. Nad dolžnikom je bil 4. 7. 2023 začet stečajni postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju. V zadevi je bila dovoljena izvršba na premičnine dolžnika. Upnik ni pridobil ločitvene pravice na dolžnikovih premičninah.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik¹ iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da ni pridobil ločitvene pravice na dolžnikovih premičninah. Dne 9. 2. 2023 je bil opravljen rubež dolžnikovih premičnin, ki jih navaja v tabelah in to izhaja iz priloženega poročila in stroškovnika izvršitelja z dne 30. 3. 2023. Na podlagi izvedenega rubeža je pridobil zastavno pravico na premičninah, kot je razvidno iz izpisa Registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin z dne 9. 3. 2023 in kasneje pridobljenega izpisa z dne 7. 7. 2023. Dne 25. 4. 2023 je bila opravljena prva javna dražba premičnin. Upnik je kot edini dražitelj kupil premičnine po izklicni ceni in pridobil lastninsko pravico na premičninah. Sodišče ni ugotavljalo ali je bila do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja.

3Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Nad dolžnikom se je 4. 7. 2023 začel stečajni postopek (prva točka obrazložitve sklepa), kar ni sporno. Izvršilni postopek je bil uveden s predlogom za izvršbo na premičnine z dne 5. 1. 2023. Kakšen je vpliv začetka stečajnega postopka na prej začete postopke izvršbe določajo tretji do šesti odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Odločanje izvršilnega sodišča je odvisno od pridobitve ločitvene pravice in opravljene prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

6V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZFPPIPP je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitvena pravica je pojem insolvenčnega prava, ki zajema različne pravice stvarnega in obligacijskega prava, ki dajejo upniku pravico do prednostnega plačila njegovih terjatev iz določenega dolžnikovega premoženja pred drugimi upniki. V praksi se kot ločitvena pravica največkrat pojavlja zastavna pravica.²

7Zastavna pravica je po prvem odstavku 128. člena Stvarnopravnega zakonika pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

8V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZIZ upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh z rubežem, v primerih iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona pa z vpisom rubeža v register.

9Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik ni pridobil ločitvene pravice na dolžnikovih premičninah očitno temelji na ugotovitvi, da izvršitelj do začetka stečaja nad dolžnikom 4. 7. 2023 ni zarubil dolžnikovih premičnin v korist upnika in da rubež ni bil vpisan v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.

10Upnik utemeljeno izpodbija to implicirano ugotovitev sodišča prve stopnje. Zapisnik izvršitelja o rubežu z dne 9. 2. 2023 je v spisu, upnik pa prilaga izpisek iz registra z dne 9. 3. 2023. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa na podlagi prve točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Ta določa, da ima začetek stečajnega postopka naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.

11Zaradi zaključka, da upnik ni pridobil ločitvene pravice na dolžnikovih premičninah, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo kaj naj bi se je dogajalo z zarubljenimi premičninami dolžnika v nadaljevanju postopka. Upnik dodaja, da naj bi on kupil zarubljene premičnine na prvi javni dražbi 25. 4. 2023 in pridobil lastninsko pravico na njih. V spisu je obvestilo izvršitelja o delitvi kupnine z dne 15. 5. 2023, po katerem naj bi bila kupnina od prodaje zarubljenih predmetov pobotana (s terjatvijo upnika). V zaključku pritožbe se upnik sklicuje na tretjo točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ter se zavzema za to, da začetek stečajnega postopka nad dolžnikom ne vpliva na tek izvršilnega postopka. Torej naj bi se izvršilni postopek nemoteno nadaljeval po določbah ZIZ³. Vendar je v primeru, če ni več zarubljenih premičnin, ker so bile te prodane in upnik poplačan pred začetim stečajem nad dolžnikom, vprašanje zaradi česa naj se izvršilni postopek sploh še nadaljeval po začetem stečaju nad dolžnikom. Tega upnik do sedaj ni pojasnil. Če ni ekonomskega in pravnega smotra za nadaljevanje izvršbe, potem je dejansko prišlo do ustavitve izvršbe in sodišče prve stopnje na prvi pogled ne more več o ničemer odločati. Normalno se postopek zaključi s popolno izvedbo upnikove terjatve.⁴ ZIZ ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe. Izdaja takšnega sklepa sicer ni protipravna in je lahko koristna, vendar ni odločilna za končanje izvršilnega postopka.⁵

12Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi upnika in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

13Upnik je uspel s pritožbo, stroški sestave so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo materialne stroške 10,00 EUR (od sicer zahtevanih 2 % od 2600 točk, kar znese 31,20 EUR) in sodno takso 33,00 EUR. Ni mu priznalo nagrade za sestavo pravnega sredstva in zneska v presežku nad priznanimi materialnimi stroški ter 22 % DDV, ker je pritožbo vložil upnik odvetniška družba in je priglasil stroške odvetniškega zastopanja samega sebe. Odvetnik kot stranka ne more zaračunati stroškov zastopanja samega sebe. Lahko bi angažiral drugega odvetnika, ne more pa za svoje stroške prejeti nagrade (152. člen ZPP).⁶ Nezakonito bi bilo, da bi odvetniku priznali nagrado za delo v primerih, ko je storitev opravil zase. Strošek za nagrado mu je mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge (tj. stranke).⁷ Skupaj mu je priznalo 43,00 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.

¹ Upnik je odvetniška družba, zastopala naj bi ga ista odvetniška družba, se pravi sam sebe.
² Sklep VSL Cst 30/2018.
³ Sklepa VSL I Ip 2848/2018, VSC II Ip 435/2017.
⁴ V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana 2003, str.187.
⁵ Sklepi VSC I Ip 929/2007, VSL II Cpg 59/2000, VSM I Ip 7/2012.
⁶ Sodba in sklep VSL II Cp 3379/2015.
⁷ Sodba VSL II Cpg 505/2006.