VSK Sklep I Cp 663/2023

I. Pritožba se zavrne in sodba na podlagi pripoznave v izpodbijanem stroškovnem delu (II. točka izreka) potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 186,66 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave odločilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni plačati tožniku 42.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2023 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora povrniti tožniku njegove stroške postopka, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom, ki bo izdan po pravnomočnosti te sodbe (II. točka izreka).

2Zoper stroškovno odločitev (II. točka izreka) se pritožuje toženec. Navaja, da so razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju s samim bistvom in namenom 157. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ureja vprašanje stroškov v primeru pripoznave tožbenega zahtevka. Vsaka sodba pomeni pridobitev izvršilnega naslova in vsaka tožba meri v to. Tožena stranka je zahtevek vseskozi pripoznavala in je bila pripravljena na sklenitev ustreznega dogovora o poplačilu ter vknjižbi hipoteke na svoji nepremičnini, ki je bila vredna več od tožnikove terjatve. Ob takem stanju stvari je imel tožnik vse potrebno zavarovanje za popolno plačilo svoje terjatve. Ni bilo nobene potrebe po zavarovanju na drugem premoženju toženca, kar naj bi mu nudil izvršilni naslov.

3Tožnik je odgovoril na pritožbo. Podanim navedbam je nasprotoval. Predlagal je zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po 157. členu ZPP mora tožnik povrniti pravdne stroške tožencu, če slednji ni dal povoda za tožbo in če je pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Velja, da toženec ne da povoda za tožbo, če je že v času pred vložitvijo tožbe privolil v izpolnitveno ravnanje, kot ga zahteva tožnik.¹ V konkretni zadevi je tožnik od toženca zahteval plačilo vtoževane denarne terjatve. Za pritožbo ni sporno, da je ta terjatev zapadla in da je toženec pred vložitvijo tožbe ni plačal. Izpolnitveno ravnanje, kot ga je s tožbo uveljavljal tožnik, ni bilo v tem, da pridobi za svojo terjatev zgolj izvršilni naslov (ali zavarovanje), temveč da prejme izpolnitev (plačilo) te terjatve. Kljub toženčevim navedbam, da je obveznost vseskozi priznaval, da je bil pripravljen na sklenitev ustreznega dogovora o plačilu in vknjižbi hipoteke na svoji nepremičnini, torej ni mogoče zaključiti, da je tožnik tožil brez potrebe. Uporaba uvodoma omenjene določbe ZPP ne pride v poštev. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in je pritožba ne izpodbije.

6Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti pomanjkljivosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora tožniku povrniti njegove pritožbene stroške (stroške podanega odgovora na pritožbo), ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 186,66 EUR². Ta znesek predstavlja nagrado za odgovor na pritožbo v višini 250 točk Odvetniške tarife oziroma 150,00 EUR (1. točka tarifne št. 22); pavšalni znesek materialnih stroškov (3,00 EUR) in pripadajoči DDV (33,66 EUR). Višje in druge zahtevke je zavrnilo.

¹ Prim. N. Betetto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 44.
² Kot vrednost spornega predmeta je pritožbeno sodišče upoštevalo tožnikovo priglašeno odvetniško nagrado za postopek s tožbo (600 točk Odvetniške tarife ali 360 EUR), pavšalni znesek materialnih stroškov (7,20 EUR) ter plačano sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje (939,00 EUR). Skupno 1.306,20 EUR.