UPRS Sklep III U 18/2023-12

Tožba se zavrže.

1S sklepom, št. 181-204/2022/4 z dne 22. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), je Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju: toženka) zavrglo predlog za trajno opustitev obveznega cepljenja A. A., rojene 28. 9. 2020, stanujoče ..., Koper (1. točka izreka). V nadaljevanju je toženka sklenila še, da posebni stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnica in B. B. na podlagi 22.a člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju: ZNB) pri toženki 24. 8. 2022 na predpisanem obrazcu podala predlog za trajno opustitev cepljenja za njuno hčer A. A., rojeno 28. 9. 2020. Predlog sta utemeljevala z alergijo na sestavine cepiva, vendar mu nista predložila zdravstvene dokumentacije otroka, kot to zahteva četrti odstavek 22.a člena ZNB, zato ju je toženka v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) pozvala, da v roku 14 dni predlog dopolnita tako, da predložita ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Obenem ju je opozorila, da bo predlog, če ta ne bo v roku dopolnjen, s sklepom zavrgla. Tožnica in B. B. sta se na poziv toženke odzvala s ponovnim pošiljanjem predpisanega obrazca, ki mu tudi tokrat nista predložila ustrezne zdravstvene dokumentacije, zato je toženka nepopoln predlog na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB in drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgla.

3Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da ji v postopku ni bilo omogočeno sodelovanje. ZNB določa, da se cepljenje lahko opusti le iz zdravstvenih razlogov, med katere sodi alergija na cepiva, vendar je v tem trenutku verodostojnost zdravstvenega kartona, na katerega se opira izpodbijani sklep, pomanjkljiva, saj bi se alergija kot vzrok za opustitev cepljenja lahko ugotovila le z izvedbo testiranj na sestavine cepiv. V nadaljevanju tožnica opozarja na pravice otrok, ki jim pripadajo po Mednarodni konvenciji Organizacije združenih narodov in Zakonu o pacientovih pravicah, ter poudarja, da večina držav Evropske unije ne pozna obveznega cepljenja, saj je to podrejeno temeljni človekovi pravici o posegih v lastno telo oziroma telo zdravega otroka.

4Ker tožbi ni bil priložen izpodbijani akt, kot to zahteva prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), prav tako tožnica s tožbo ni opredelila tožbenega zahtevka, jo je sodišče z dopisom, št. III U 18/2023-5 z dne 24. 3. 2023, in nato še z dopisom, št. III U 18/2023-6 z dne 10. 7. 2023, pozvalo, da tožbo dopolni tako, da pošlje upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, in navede tožbeni predlog. Na poziv sodišča z dne 10. 7. 2023 se je tožnica odzvala z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 25. 8. 2023, in v njej pojasnila, da predlaga odpravo izpodbijanega akta, saj so se pojavili dvomi in dodatne informacije, da izvedba cepljenja ni združljiva z otrokovim zdravstvenim stanjem.

5Toženka, ki je sodišču poslala upravne spise zadeve, v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe in ponavlja razloge iz izpodbijanega sklepa, ki so vodili k zavrženju predloga za opustitev obveznega cepljenja. Dodatno navaja, da iz prejetih predlogov izhaja, da tožničin otrok nima zdravstvenih težav, gre le za sum staršev, ter opisuje obvezna cepljenja, ki jih je treba opraviti po programu cepljenja predšolskih in šolskih otrok ter pri tožničinemu otroku niso bila opravljena. Izpostavlja še, da je tožnica izpodbijani sklep prejela 30. 11. 2022, kot je bila poučena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je tožbo v upravnem sporu treba vložiti v 30 dneh od vročitve izpodbijanega akta. Tožnica pa je tožbo vložila šele 24. 2. 2023. Ker tožničina hči ni opravila obveznih cepljenj, ki bi jih glede na svojo starost morala opraviti, toženka glede na vse navedeno sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6Tožba je prepozna.

7Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Takšen je tudi pravni pouk v izpodbijanem sklepu. V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče po prejemu tožbe opraviti njen predhodni preizkus in tožbo s sklepom zavreči, če ugotovi obstoj katerega od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka tega člena. Med te razloge spada tudi okoliščina, da je tožba vložena prepozno (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve, je razvidno, da je bil izpodbijani sklep tožnici vročen 30. 11. 2022, kar pomeni, da je tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začel teči 1. 12. 2022 in se je iztekel (ker je bila 31. 12. 2022 sobota, 1. 1. 2023 nedelja, 2. 1. 2023 pa praznični ponedeljek) v torek, 3. 1. 2023. Tožnica je tožbo oddala po pošti kot navadno pisemsko pošiljko 22. 2. 2023, kar je razvidno iz pisemske ovojnice v sodnem spisu, sodišče pa jo je prejelo 24. 2. 2023.

9Prvi odstavek 29. člena ZUS-1 določa, da se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Če tožba na pošto ni oddana priporočeno, ampak je oddana z navadno pisemsko pošiljko, se šteje, da je vložena takrat, ko jo sodišče prejme. To izhaja tudi iz določb 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v upravnem sporu uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je namreč vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, kolikor pa se pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Ker je tožnica tožbo poslala po pošti kot navadno pisemsko pošiljko, se kot dan, ko je bila tožba vložena, šteje torej dan, ko je sodišče tožbo prejelo, to je 24. 2. 2023. To pa pomeni, da je tožnica tožbo vložila po poteku z zakonom predpisanega 30-dnevnega roka, torej prepozno.

10O ugotovitvi, da je tožba prepozna, je sodišče pred izdajo tega sklepa z dopisom, št. III U 18/2023-11 z dne 18. 9. 2023, seznanilo tožnico in ji o tem dalo možnost izjave, vendar se tožnica na poziv niti v postavljenem 8-dnevnem roku niti do dne izdaje tega sklepa ni odzvala.

11Sodišče je glede na navedeno prepozno tožbo po določbi 2. alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.