VSK Sklep I Kp 47845/2023

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženega A. A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) tudi po vloženi obtožbi.

2Zoper ta sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik smiselno zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po pregledu izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, katerega obstoj izpodbija zagovornik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in pri tem podalo prepričljive argumente. Obdolženec je namreč na svojem domu hranil veliko količino raznovrstnih drog (308,63 gramov heroina, 36,47 gramov metamfetaminov, 63,08 gramov konoplje in 0,97 gramov kokaina) ter pripomočke za njeno prodajo (tehtnice, vrečke, aluminijevo folijo). Sodišče prve stopnje tako razumljivo ni sledilo navedbam obrambe, da je posedoval drogo le zaradi lastnih potreb in jo kupil na zalogo. Ob tem je upoštevalo tudi nezaposlenost in odvisnost obdolženca ter posest 1.000 EUR gotovine, kar vse le še potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je drogo hranil zaradi prodaje in je s tem podan utemeljen sum, da naj bi storil očitano kaznivo dejanje. Obdolžencu se res več ne očita nobena neposredna prodaja droge, vendar navedeno ne omaje zgornjih ugotovitev, predvsem glede na količino zasežene droge. Zagovornikovo naštevanje manjka drugih dokazov (pregledov telefonov, drugih zasegov večje količine drog, predkaznovanosti ali predobravnavanosti) tudi ne kaže na nasprotno. Dejstvo, da je obdolženec uživalec drog, kot to navaja tudi zagovornik, kaže predvsem na obdolženčevo potrebo po sredstvih za nakup droge. Obdolženec je sicer navajal, da naj bi štiri mesece imel precej dela v Italiji in zaslužil po 1.000 EUR mesečno ter si s temi sredstvi kupil drogo, vendar niti s tem ne izpodbije zgornjih ugotovitev, še posebej glede na večjo količino in s tem večjo vrednost droge.

5Zagovornik izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, vendar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ta priporni razlog podan, saj naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen. Pri tem je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil nevarno kaznivo dejanje, ki ima hude posledice za uživalce drog. Na ponovitveno nevarnost je sklepalo glede na težo in raznovrstnost drog in zaključilo, da obdolženec posledično ni novinec, saj mora za prodajo in nakup droge uživati visoko stopnjo zaupanja. Pri tem je upoštevalo, da je odvisnik, brez redne zaposlitve in si s prodajo droge zagotavlja finančna sredstva za lastno preživljanje, očitno pa tudi za uživanje drog. Glede na zgornje ugotovitve tako ne držijo navedbe zagovornika, da ponovitvena nevarnost ne obstaja.

6Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je pripor sorazmeren in nujno potreben ukrep. Ugotovilo je namreč, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, ki predstavlja hudo nevarnost za zdravje in življenje uživalcev, še posebej to velja glede na večjo količino zasežene droge ter je tako poseg v osebno svobodo obdolženca sorazmeren z nevarnostjo, ki preti, če bi ponovil kaznivo dejanje. Pravilno je tudi presodilo, da je pripor nujno potreben ukrep za odvrnitev ponovitvene nevarnosti, ki ga milejši ukrepi ne morejo uspešno nadomestiti.

7Ker glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena in je podaljšanje pripora skladno s 3. točko prvega odstavka 201. člena ZKP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).