VSL Sodba I Cpg 450/2022

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek v višini 4.415,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 6. 2019.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 1.360,20 EUR v 15 dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 519,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Tožena stranka Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana, je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki Elektro Y, d. d., A., plačati znesek v višini 4.415,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 6. 2019. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti stroške tega pravdnega postopka skupaj z 22 % DDV, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, vse do plačila.“ Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti njene pravdne stroške v višini 691,56 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.

2Zoper izpodbijano sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču prvotno predlaga, da njeni pritožbi v celoti ugodi na način, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži, da tožeči stranki povrne pritožbene stroške in stroške odvetniške storitve z 22 % DDV, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka s tožbo v tem postopku zahteva plačilo računa št. 19971 z dne 21. 5. 2019 za neupravičen odjem električne energije za obdobje od 23. 10. 2016 do 27. 3. 2019.

6Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki pogodbeno sodelovali na podlagi dveh pogodb. Na podlagi Pogodbe o najemu nizkonapetostnega omrežja z dne 20. 10. 2015 je tožeča stranka dala toženi stranki v najem nizkonapetostno omrežje za nastanitveni center za migrante B., tožena stranka pa se je zavezala za najem nizkonapetostnega omrežja plačevati mesečno najemnino v višini 450,00 EUR. Pogodba je bila sklenjena za obdobje 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. K pogodbi je bil dne 14. 6. 2016 sklenjen aneks, s katerim je bila mesečna najemnina znižana na 45,00 EUR, najem pa podaljšan do 30. 6. 2016. Dne 13. 9. 2016 je bil sklenjen aneks št. 2, s katerim sta stranki dogovorili podaljšanje najema nizkonapetostnega omrežja do 31. 12. 2016 z možnostjo podaljšanja. Stranki sta dne 8. 1. 2016 sklenili Pogodbo št. 1037285-1 o uporabi sistema končnega odjemalca, v kateri se je tožeča stranka zavezala toženi stranki distribuirati električno energijo za merilno mesto 4-8007164 ter na podlagi pogodbe toženi stranki omogočiti na odjemnem mestu NC B. začasni priklop za čas od 23. 10. 2015 do 23. 10. 2016, in sicer na podlagi soglasja za priključitev na sistem št. 1037285. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o uporabi sistema končnega odjemalca med strankama prenehala z iztekom časovnega obdobja, za katerega je bila sklenjena, to je dne 23. 10. 2016, z iztekom pogodbe pa so med strankama prenehale pravice in obveznosti, sklenjene v sami pogodbi. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v delu, v katerem zatrjuje, da je tožena stranka zaračunano električno energijo v zaračunanem obdobju dejansko prejela in bila na ta način neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, ker sodišču ni predložila izračuna količine odjema električne energije, ki jo je s spornim računom zaračunala toženi stranki.

7Ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do Pogodbe št. 136359 o najemu nizkonapetostnega omrežja in aneksov, ki so se sklepali na njeni podlagi. Do pogodbe o najemu nizkonapetostnega omrežja in dveh aneksov k tej pogodbi se je sodišče prve stopnje opredelilo v 17. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, kjer je navedlo, da je na podlagi pogodbe o najemu nizkonapetostnega omrežja z dne 20. 10. 2015 tožeča stranka dala toženi stranki v najem nizkonapetostno omrežje za nastanitveni center za migrante B., tožena stranka pa se je zavezala za najem nizkonapetostnega omrežja plačevati mesečno najemnino v višini 450,00 EUR. Nadalje je navedlo, da je bila pogodba sklenjena za obdobje 6 mesecev z možnostjo podaljšanja, k pogodbi je bil dne 14. 6. 2016 sklenjen aneks, s katerim je bila mesečna najemnina znižana na 45,00 EUR, najem pa podaljšan do 30. 6. 2016, dne 13. 9. 2016 pa je bil sklenjen še aneks št. 2, s katerim sta stranki dogovorili podaljšanje najema nizkonapetostnega omrežja do 31. 12. 2016 z možnostjo podaljšanja.

8Ker tožeča stranka v obravnavani zadevi s tožbo ne zahteva plačila najemnine za najem nizkonapetostnega omrežja, kar je bila obveznost tožene stranke na podlagi pogodbe o najemu nizkonapetostnega omrežja, ampak zahteva plačilo neupravičenega odjema električne energije, sodišče prve stopnje pogodbe o najemu nizkonapetostnega omrežja in aneksov, ki so se sklepali na njeni podlagi, pravilno ni štelo za relevantne za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

9Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo tudi, da podlage za utemeljenost tožbenega zahtevka ne more predstavljati niti Pogodba št. 1037285-1 o uporabi sistema končnega odjemalca z dne 8. 1. 2016, ker je ta prenehala z iztekom časovnega obdobja, za katerega je bila sklenjena, to je dne 23. 10. 2016, z iztekom pogodbe pa so med strankama prenehale pravice in obveznosti, dogovorjene v tej pogodbi. Pritožnica se sklicuje na točko 4.1. pogodbe o uporabi sistema končnega odjemalca, ki določa, da so določila splošnega dela pogodbe o uporabi sistema, ki jih je uporabnik prejel ob podpisu pogodbe, sestavni del te pogodbe, in očita sodišču prve stopnje, da bi se moralo opredeliti do tega, zakaj naj ne bi bili splošni pogoji sestavni del pogodbe, saj so tovrstni zaključki sodišča prve stopnje očitno nerazumni in v nasprotju z listinami, ki jih je predložila tožeča stranka. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni navedlo, da Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije niso sestavni del pogodbe, ampak je pravilno presodilo, da iz nobene določbe splošnih pogojev ne izhaja, da bi morala tožena stranka pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas, po poteku obdobja, za katerega je bila sklenjena, še pisno odpovedati.

10Ker v vtoževanem obdobju med strankama ni bila sklenjena pogodba, ki bi urejala dobavo električne energije toženi stranki oziroma odjem električne energije s strani tožene stranke na merilnem mestu št. 4-8007164, pravno podlago tožbenega zahtevka za plačilo neupravičenega odjema električne energije predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o neupravičeni pridobitvi. Prvi odstavek 190. člena OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Za zastaranje zahtevkov iz naslova neupravičene obogatitve velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Tožba je bila vložena 24. 5. 2021, kar je pred potekom petletnega zastaralnega roka. Ugovor zastaranja zato ni utemeljen.

11Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v delu, v katerem zatrjuje, da je tožena stranka zaračunano električno energijo v zaračunanem obdobju dejansko prejela in bila na ta način neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, ker sodišču ni predložila izračuna količine odjema električne energije. Pritožbeno izpodbijanje tega stališča je utemeljeno. Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala na izračun količin neupravičenega odjema električne energije in ga tožbi tudi priložila (prilogi A16 in A17).

12Sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje, če sodišče prve stopnje ni presodilo listin, pisnih izjav prič, oglednih predmetov, ki so v spisu, in posredno izvedenih dokazov, stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Če je sodišče prve stopnje pri dokazni oceni spregledalo listinske dokaze, ki so bili na prvi stopnji sicer izvedeni in glede katerih so imele stranke možnost izjaviti se v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje, sme pritožbeno sodišče te listinske dokaze oceniti na seji in na tej podlagi spremeniti sodbo sodišča prve stopnje.

13Tožeča stranka se je na izračun neupravičenega odjema električne energije sklicevala v tožbi in izračun v prilogah tožbe tudi predložila. Tožba s prilogami je bila toženi stranki po Državnem odvetništvu Republike Slovenije vročena dne 22. 6. 2021. Iz odgovora na tožbo je razvidno, da je tožena stranka izračun količin neupravičenega odjema električne energije prejela, menila pa je, da tožeča stranka izračuna ni obrazložila. Kot je razvidno iz dokaznega sklepa, sprejetega na naroku dne 31. 3. 2022, in iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje vpogledalo in prebralo vse listine, ki jih je sodišču predložila tožeča stranka (priloge od A1 do A19), torej vključno z izračunom količin neupravičenega odjema električne energije v prilogah A16 in A17. Izpolnjen je tudi pogoj, da sta imeli stranki zadostno možnost obravnavanja te listine v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa je pri dokazni oceni navedeno listino očitno spregledalo, saj je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da tožeča stranka sodišču ni predložila izračunov količine odjema električne energije, ki jo je z vtoževanim računom zaračunala toženi stranki. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da sme skladno s pooblastilom iz tretje alineje 358. člena ZPP na seji oceniti listino v prilogah A16 in A17.

14Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je bil po ugotovitvi neupravičenega odjema električne energije s strani tožene stranke narejen izračun neupravičenega odjema električne energije za obdobje od 23. 10. 2016 do 27. 3. 2019, pri čemer je tožeča stranka dosledno upoštevala vsa mesečna obdobja v času trajanja neupravičenega odjema, postavko višje in nižje tarife, postavko obračunske moči, maksimalne moči, dejanske moči in postavko prekomernega prevzema jalove moči. Navedla je, da je bilo v navedenem obdobju v času 885 dni na dotičnem merilnem mestu porabljenih 23.774 kWh električne energije, kar predstavlja vrednost porabljene energije v znesku 4.415,56 EUR. Tožbi je priložila izračun količin neupravičenega odjema električne energije, iz katerega so razvidni podatki po naštetih postavkah za posamezne mesece v vtoževanem obdobju in v skupnem seštevku za celotno obdobje. Tožeča stranka sicer teh podatkov (razen skupnega seštevka porabljenih kWh električne energije) ni prepisala v tožbo, vendar jih je kljub temu treba šteti kot del njene trditvene podlage. Tožeča stranka je v tožbi podala navedbe o tem, katere postavke je upoštevala v izračunu, zneski po posameznih postavkah in seštevki pa so navedeni v priloženem izračunu. Splošne navedbe tožeče stranke glede izračuna količine odjema električne energije so tako razvidne že iz tožbe, v priloženem izračunu pa so te navedbe substancirane s konkretnimi zneski. Trditvena podlaga tožeče stranke glede porabljene količine električne energije je bila tako dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Navedbe tožene stranke, da tožeča stranka ni obrazložila priloženega izračuna količin neupravičenega odjema električne energije in da ni mogoče ugotoviti porabe za vsak mesec posebej, se tako izkažejo za neutemeljene. Mesečna poraba je namreč razvidna iz tabele v prilogi A17.

15Pomislek tožene stranke, da tožeča stranka zahteva plačilo dobave elektrike za datum 23. 10. 2016 kljub temu, da je bila dobava elektrike za navedeni dan že plačana na podlagi prejšnjega računa, ni utemeljen. Kot je razvidno iz tabele izračuna količin neupravičenega odjema električne energije, je datum 23. 10. 2016 upoštevan zgolj kot dan izhodiščnega stanja, od katerega se je meril neupravičen odjem električne energije. Tožena stranka nobene druge postavke, navedene v izračunu količin neupravičenega odjema električne energije in v vtoževanem računu ni konkretizirano prerekala, zato jih je treba šteti za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP).

16Ker v vtoževanem obdobju med strankama ni bila sklenjena pogodba, ki bi urejala dobavo električne energije toženi stranki oziroma odjem električne energije s strani tožene stranke, tožena stranka pa je v tem obdobju vseeno odjemala električno energijo, je bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je skladno s prvim odstavkom 190. člena OZ dolžna nadomestiti vrednost dosežene koristi, kar pomeni, da je dolžna plačati porabljeno električno energijo. Ker tožena stranka ni konkretizirano ugovarjala višini vtoževanega zneska, ampak je samo neutemeljeno trdila, da zahtevka po višini ni mogoče preveriti, je pritožbeno sodišče tožeči stranki prisodilo celoten vtoževani znesek.

17V primeru neupravičene obogatitve je po določbi 193. člena OZ nepošteni pridobitelj dolžan plačati zamudne obresti od dneva prejema, pošteni pa od dneva vložitve zahtevka. Tožeča stranka zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po dnevu zapadlosti vtoževanega računa, zato ji je pritožbeno sodišče priznalo zakonske zamudne obresti, kot so vtoževane.

18Pritožbeno sodišče je presodilo, da je pritožba tožeče stranke utemeljena, zato je na podlagi tretje alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Ker se je s tem spremenil uspeh v pravdi, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških pravdnega postopka, tako da je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni pravdni stroški tožeče stranke za postopek pred sodiščem prve stopnje obsegajo stroške sestave tožbe v višini 300 točk (tar. št. 19/1 OT), stroške sestave prve pripravljalne vloge v višini 300 točk (tar. št. 20/1 OT), stroške zastopanja na prvem naroku za glavno obravnavo v višini 300 točk (tar. št. 21/1 OT), potne stroške pooblaščenca za prvi narok za glavno obravnavo v višini 92,50 EUR (tretji odstavek 10. člena OT), odsotnost iz pisarne v času potovanja na prvi narok v višini 80 točk (četrti odstavek 6. člena OT), stroške zastopanja na drugem naroku za glavno obravnavo v višini 150 točk (tar. št. 21/2 OT), potne stroške pooblaščenca za drugi narok za glavno obravnavo v višini 92,50 EUR (tretji odstavek 10. člena OT), odsotnost iz pisarne v času potovanja na drugi narok v višini 80 točk (četrti odstavek 6. člena OT), materialne stroške v višini 12 točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV in stroške sodne takse za redni postopek v višini 240,00 EUR, kar skupaj znaša 1.360,20 EUR. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade za pregled listin, ki jo je tožeča stranka priglasila v tožbi, ker ne gre za samostojno storitev, ampak je ta storitev že zajeta v nagradi za sestavo tožbe.

19Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z OT. Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave pritožbe v višini 375 točk (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 7,5 točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV in stroške sodne takse za pritožbeni postopek v višini 240,00 EUR, kar skupaj znaša 519,99 EUR. Tako odmerjene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku petnajstih dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.