VSM Vmesna sodba in sklep I Cpg 208/2023

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba:

- glede temelja zahtevka spremeni, tako da se ugotovi, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine v posledici neutemeljenega odstopa tožene stranke od Pogodbe o opravljanju storitev posredovanja z dne 30. 6. 2014, po temelju utemeljen;

- glede višine zahtevka in stroškov postopka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnice), s katerim od tožene stranke (v nadaljevanju: toženke) zahteva plačilo zneska 17.434,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2020 dalje do plačila in povračilo pravdnih stroškov s pripadki (točka I izreka). Hkrati je še odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 1.838,37 EUR (točka II izreka).

2Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Uvodoma izpostavlja, da bi se predmetna Pogodba o opravljanju storitev posredovanja z dne 30. 6. 2014 (v nadaljevanju: Pogodba, priloga A2 spisa) v konkretnem primeru iztekla šele 30. 6. 2024, zato je toženka ni mogla odpovedati že v novembru 2019. Preklic Pogodbe s preklicem pooblastila, ki je njen sestavni del (priloga A3 spisa), je bil storjen v nasprotju s poštenjem. S preklicem pooblastila je Pogodba izgubila svoj temeljni namen, saj brez le-tega tožnica ni mogla vzpostaviti trostranskega razmerja z zavarovalnicami, ki zahtevajo obstoj tovrstnega pooblastila. Glede na določbo 8. člena Pogodbe je bil toženkin preklic pooblastila in s tem Pogodbe v nasprotju s pogodbenimi določili, saj krivdnega razloga za enostransko odpoved ni bilo in se tudi ne zatrjuje. Navedbe sodišča prve stopnje o tem, da naj bi bila Pogodba še zmeraj veljavna in bi lahko tožnica opravljala posle iz 1. člena Pogodbe, so nerazumljive, saj iz pisnih dokazil (odgovorov zavarovalnic) izhaja, da je za njihovo izvedbo potrebno pooblastilo in da je toženka novo pooblastilo dala tretjemu subjektu. Nadalje je napačno sklepanje sodišča prve stopnje glede vloge in pooblastil A. A., saj slednja ni oseba, ki je Pogodbo razvezala, ampak je le oseba, ki je to dejstvo sporočila tožnici, pri čemer je bistveno, da je dejansko bil realiziran odstop od Pogodbe. Nazadnje nasprotuje tudi zaključkom sodišča prve stopnje glede višine same škode (izgubljenega dobička), saj ne drži, da bi se pri izračunu morali upoštevati še drugi izdatki poleg tistih, ki jih je pojasnila in upoštevala tožnica (fiksnih izdatkov se ne sme upoštevati). Pritožbenemu sodišču po navedenem predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo primarno spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma jo podrejeno razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3Toženka v vloženem odgovoru na pritožbo izpostavljenim pritožbenim navedbam toženke argumentirano nasprotuje kot neutemeljenim in kot pravilnim ter prepričljivim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavanem gospodarskem sporu tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (izgubljen dobiček z naslova dogovorjenih provizij iz sklenjenih premoženjskih zavarovanj), ki ji je nastala v posledici toženkinega neutemeljenega predčasnega odstopa od Pogodbe. Toženka zahtevku nasprotuje po temelju in višini v bistvenem iz razloga, ker se v Pogodbi ni zavezala, da pooblastila ne bo preklicala in da zaradi preklica pooblastila posledično ni prišlo do kršitve oz. odpovedi Pogodbe. Meni, da bi tožnica lahko oziroma bi morala še naprej izpolnjevati Pogodbo in ji iskati ponudbe za sklenitev zavarovanj.

6Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo na podlagi ocene, da izvedeni dokazi ne dajejo podlage za zaključek, da je toženka odpovedala Pogodbo oz. kažejo na to, da je toženka še naprej želela sodelovati s tožnico po Pogodbi. Glede preklica pooblastila je zavzelo stališče, da je s tem prišlo zgolj do izgube izključne pravice tožnice, da v imenu toženke posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb, pri čemer je izhajalo iz zakonske ureditve, ki za posredovanje ne zahteva posebnega pooblastila. Ne glede na navedeno pa je za primer, če bi preklic pooblastila bilo razumeti kot preklic (celotnega) naročila za posredovanje, presodilo, da je preklic dopusten v skladu z 840. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), saj v Pogodbi ni določbe, da toženka naročila za posredovanje ne bo preklicala. V takšnem primeru posledice preklica naročila v celoti bremenijo posrednika (tožnico). Glede izkazanosti zahtevka po višini je menilo, da je izračun škode tožnice nepravilen in nezadostno pojasnjen.

7Po preizkusu navedene sodbe v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) sodišče druge stopnje zaključuje, da v postopku izvedeni (pisni) dokazi, v nasprotju z dokazno oceno in zaključki sodišča prve stopnje, kažejo na to, da je prišlo s preklicem pooblastila do neutemeljenega enostranskega odstopa toženke od Pogodbe (preklica naročila) in da je podan temelj tožbenega zahtevka, zaradi česar je smotrna izdaja vmesne sodbe na drugi stopnji, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8Ker ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijani sodbi temelji (zgolj) na listinskih dokazih, glede katerih sta sodišči obeh stopenj v istem spoznavnem položaju, ima pritožbeno sodišče možnost poseči v dokazno oceno oziroma postopek dopolniti brez izvedbe pritožbene obravnave, saj ta ni potrebna (prvi odstavek 347. in prvi odstavek 355. člena ZPP).

9Pritožbeno sodišče v osnovi pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da elektronsko sporočilo z dne 26. 11. 2019 (priloga A3 spisa) ne predstavlja izjave o odstopu oz. odpovedi Pogodbe, a iz vsebine tega sporočila izhaja pojasnilo tožnici, da je prišlo do menjave pooblaščencev (do preklica njenega pooblastila za posredovanje). Ker je tožnica v postopku trdila, da zaradi preklica pooblastila ni več mogla izpolnjevati bistvenih pogodbenih zavez (pridobivanje ponudb za zavarovanje za toženko), je za odločitev v predmetnem sporu ključna ugotovitev, ali je bila v posledici preklica pooblastila (da je to bilo preklicano v zadevi ni bilo sporno) tožnica onemogočena v izvajanju pogodbenih obveznosti in ali je s tem dejansko prišlo s strani toženke do razdora pogodbe. V tem kontekstu tako ni odločilno, kaj je v zvezi s posledicami preklica pooblastila (subjektivno) menila toženka, ki je bila, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pred vložitvijo tožbe na stališču, da Pogodbe ni odpovedala.

10V tem kontekstu pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno grajo, da ne drži zaključek sodišča prve stopnje (7. točka obrazložitve sodbe), da je s preklicem pooblastila tožnica izgubila (zgolj) izključno pravico v imenu toženke posredovati pri sklepanju zavarovalnih pogodb in da še zmeraj lahko zanjo išče najboljše možne ponudnike zavarovalnih storitev.

11Drži sicer, da iz elektronskega sporočila zaposlene pri tožnici, B. B. z dne 21. 11. 2019 izhaja, da so pri iskanju ponudb zaradi preklica pooblastila omejeni, a je sodišče prve stopnje v tej zvezi neutemeljeno zaključilo, da tožnica pri iskanju najboljših ponudb ni bila onemogočena. Prav to (da je bila onemogočena) je namreč tožnica tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazala z izjavama Zavarovalnice A. d.d. z dne 18. 8. 2022 in Zavarovalnice B. d.d. z dne 7. 7. 2022 (priloga A16). Iz teh izjav, ki jim toženka v postopku ni določno nasprotovala, nedvoumno izhaja, da zavarovalnica brez aktivnega pooblastila z zavarovalnim posrednikom ne more urejati zavarovanj za zavarovanca in da se v primerih, ko pride do preklica pooblastila, dejansko prekinejo dejavnosti (storitve) zavarovalnega posredovanja, ki so se izvajale do preklica.

12Na navedeno v ničemer ne vpliva okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje izpostavilo v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da posebnega pooblastila za posredovanje ne predvideva niti OZ niti tedaj veljavni Zakon o zavarovalništvu – ZZavar. Očitno je namreč, da se v praksi poslovanja zavarovalnic z zavarovalnimi posredniki takšno pooblastilo zahteva. Toženkinemu izvajanju med postopkom, da temu ni tako oz. da ni vedela, da je pooblastilo potrebno za izvajanje storitev posredovanja, ni mogoče slediti, saj je bilo predmetno pooblastilo ključni sestavni del Pogodbe in s podpisom slednjega so bila istočasno preklicana vsa dotedanja pooblastila, dana s strani toženke drugim zastopniškim in posredniškim družbam. Poleg tega je hkrati s preklicem pooblastila tožnici, toženka pooblastilo za posredovanje dala drugemu posredniku, kot to izhaja tudi iz elektronskega sporočila C. C. iz Zavarovalnice B. d.d. tožnici z dne 9. 9. 2019 (priloga A11 spisa) in nenazadnje tudi iz predhodno že omenjenega elektronskega sporočila z dne 26. 11. 2019. Vse navedeno brez dvoma kaže na to, da se je toženka zavedala, da posredniki za izvajanje dejavnosti v njenem imenu potrebujejo pooblastilo.

13Da je temu tako, je moč razbrati tudi iz uvodnih izvajanj sodišča prve stopnje v točki 9. obrazložitve izpodbijanje sodbe, v katerih je pravzaprav pritrdilo tožnici, da je zanjo pooblastilo za posredovanje nujno potrebno. Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju te točke obrazložitve za primer, če je preklic pooblastila tožnici v konkretnem primeru šteti za preklic naročila, ob sklicevanju na določbo 840. člena OZ, presodilo, da ta za toženko kot naročnika nima posledic, ker se možnosti preklica naročila toženka v Pogodbi ni odpovedala.

14Pritrditi je pritožbi, da je takšna presoja v konkretnem primeru pomanjkljiva in materialnopravno zmotna.

15Sodišče prve stopnje je bilo očitno preveč osredotočeno na dejstvo, da je bilo v pooblastilu zapisano, da velja do preklica (kar naj bi toženki dalo možnost, da ga kadarkoli prekliče) in je, kot to smiselno izhaja iz pritožbenih izvajanj, neutemeljeno „zanemarilo“ določbo 8. člena Pogodbe, v kateri je bilo med strankama dogovorjeno, da je pogodbeno razmerje sklenjeno za določen čas in ga (pred potekom tega časa) ni možno prekiniti, razen iz krivdnih razlogov, ki v konkretnem primeru niso bili niti zatrjevani. Ta določba je jasna in ravnanje v nasprotju z njo (neutemeljen predčasen enostranski odstop od Pogodbe) pomeni njeno kršitev.

16Glede na doslej obrazloženo, je po oceni pritožbenega sodišča v predmetni zadevi preklic pooblastila dejansko povzročil razdrtje pogodbe s strani toženke¹. Tej pravici (pravici do preklica naročila - enostranski odpovedi pogodbe) se je po presoji pritožbenega sodišča toženka glede na vsebino 8. člena Pogodbe nedvoumno odpovedala, s tem pa je naročilo (pred potekom časa) postalo nepreklicno. V skladu s stališčem pravne teorije² ima naročnik tudi v primeru obstoja nepreklicnega naročila pravico (npr. v primeru izgube interesa za sklenjeno pogodbo) naročilo preklicati, a z določenimi posledicami. Če se je pravici do preklica naročila odrekel, kasneje pa je naročilo kljub temu preklical (kar velja za obravnavano zadevo), preklic učinkuje kot enostranska razveza pogodbe in je posredniku odgovoren za nastalo škodo.

17Po presoji pritožbenega sodišča je tako v obravnavanem gospodarskem sporu izkazan temelj odškodninskega zahtevka.

18Glede presoje sodišča prve stopnje o nepojasnjenosti in neizkazanosti zahtevka po višini v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da sodišče prve stopnje primarno tožnici neutemeljeno očita takšne pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi, ki bi onemogočale presojo zahtevka po višini. V bistvu je pri tem sodišče prve stopnje zgolj nekritično sledilo stališčem toženke, ne da bi pri tem vsebinsko presodilo dejanske navedbe tožnice, podane v II. točki tožbe, na narokih za glavno obravnavo dne 24. 5. 2022 (list. št. 51 spisa) in dne 6. 4. 2023 (list. št. 106 spisa) ter v pripravljalni vlogi z dne 21. 6. 2022. Šele po celoviti presoji navedb obeh pravdnih strank in predloženih dokazov bo mogoče presoditi utemeljenost zahtevka po višini.

19Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in je izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je z vmesno sodbo ugotovilo utemeljenost tožbenega zahtevka po podlagi (prvi odstavek 315. člena ZPP), v preostalem delu pa jo je razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki naj v novem sojenju preizkusi še utemeljenost tožbenega zahtevka po višini in odloči o stroških postopka. Ocenilo je namreč, da ugotovljenih pomanjkljivosti, storjenih v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne more samo odpraviti, ne da bi pri tem pretirano poseglo v strankine ustavno zagotovljene pravice. Za odpravo kršitev bo namreč potrebna vnovična, tokrat celovita obravnava trditev in dokazov pravdnih strank glede utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini. Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje bo strankama zagotovljena in varovana tudi ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, s tem pa tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave RS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen ustave RS). Razveljavitev sodbe ne posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

20Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi četrtega odstavka v zvezi tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

¹ Podobna situacija je bila predmet obravnave v vmesni sodbi in sklepu VS RS III Ips 80/2009 in III Ips 81/2009 z dne 20. 3. 2012.
² Tako dr. Peter Grilc v Obligacijskem zakoniku s komentarjem, Posebni del, 4. knjiga, str. 565, GV Založba, Ljubljana 2004.