VSL Sklep I Cp 1385/2023

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo obseg zapuščine, da je bil zapustnik samski in brez otrok, da je Republika Slovenija zaradi prejete denarne socialne pomoči predlagala omejitev dedovanja do višine 8.876,17 EUR, kar zakonita dediča priznavata, da znaša vrednost zapuščine 17.243 EUR, da zapustnik ni naredil oporoke, tako da sta zakonita dediča A. in B. A., vsak do ½, da se je A. A. sicer prijavila k dedovanju, a je svoj delež odstopila B. A., nadalje je omejilo dedovanje do predlagane višine 8.876,17 EUR, za dediča razglasilo B. A. do 48,52 % zapuščine ter odredilo izplačilo denarnih sredstev, prepis avtomobila in premoženja v X skladih po sklepu.

2Zoper sklep se pritožuje Republika Slovenija, ki opozarja, da vpis lastništva v register vozil v deležih ni možen, zato predlaga, da bi se celotna terjatev Republike Slovenije poplačala iz denarnih sredstev na računu zapustnika. Poleg tega v sklepu ni pravilno ugotovljeno premoženje zapustnika, ki se nanaša na podsklade krovnega sklada X skladi – ugotovljeno je da gre za 14,658421 enot, pravilno pa bi moralo biti 17,172438 enot (prilaga dokazilo). Glede na to predlaga Republika Slovenija, da se sklep ustrezno spremeni oz. popravi, podrejeno razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3V odgovoru na pritožbo dedič B. A. izraža pripravljenost, da Republiki Sloveniji nakaže 51,48 % vrednosti avtomobila, kar znese 2.059,20 EUR.

4Pritožba je utemeljena.

5Prvi odstavek 28. člena Zakona o motornih vozilih¹ (v nadaljevanju: ZMV-1) določa, da se, če je v lasti več oseb, vozilo registrira na osebo, ki jo določijo vsi solastniki s pisnim soglasjem. A contrario to pomeni, da v prometno dovoljenje ni mogoče vpisati več lastnikov, četudi je vozilo v solastnini ali skupni lastnini. Pritožba ima zato v tem delu prav.

6Pri uradnem materialno pravnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku,² v nadaljevanju: ZPP, in 163. členom Zakona o dedovanju,³ v nadaljevanju: ZD) pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 136. člena ZD. A. A. se je namreč odpovedala dediščini v korist sodediča B. A., kar se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik ohranja položaj dediča. Sodišče prve stopnje bi zato moralo za dedinjo razglasiti tudi A. A.

7Ugotovljene kršitve terjajo razveljavitev sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), saj bi bil poseg vanj s strani pritožbenega sodišča, če bi samo odpravljalo ugotovljene napake, vsebinsko zelo obsežen, kar bi poseglo v pravico strank do pritožbe, po drugi strani pa ponovno obravnavanje pred sodiščem prve stopnje ne bo ogrozilo pravice do sojenja v razumnem roku. Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju dosledno upoštevati določbi drugega odstavka 136. člena ZD in prvega odstavka 28. člena ZMV-1. Preveriti bo moralo tudi stanje enot premoženja zapustnika X skladi in ga po potrebi ustrezno popraviti ter v primeru, da bi višja vrednost premoženja v skladih vplivala na višino sodne takse, to tudi ponovno odmeriti. Sodišče prve stopnje naj ne spregleda možnosti, da lahko dedič in Republika Slovenija njuno razmerje rešita s sodno poravnavo.

¹ Uradni list RS, št. 75/2017.
² Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.
³ Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.