VSC Sodba Cpg 93/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka, ki sama krije svoje pritožbene stroške, mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 746,64 EUR pritožbenih stroškov in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 42.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.3.2019 dalje do plačila in povračilo izvršilnih stroškov v višini 192,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.8.2019 dalje do plačila ter (II.) odločilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 15 dni od vročitve sodbe tožeči stranki (tožnici) povrniti 4.150,33 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da vztraja pri svojem ugovoru, da ni pasivno legitimirana za plačilo, saj je blago naročil A. A. kot samostojni podjetnik. Sodišče prve stopnje bi moralo 27.2.2023 opravljeni narok preložiti, saj je toženka pravočasno predlagala preložitev naroka in za svoj predlog posredovala ustrezna dokazila. Njen zakoniti zastopnik tega dne zaradi zdravstvenih razlogov ni bil sposoben priti na narok. Sodišče prve stopnje je kršilo njegovo pravico do navzočnosti in toženka ni imela možnosti neposrednega sodelovanja v postopku, kjer bi lahko osebno pojasnila svoje argumente.

3Tožnica v vsebinskem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. V njem obširno nasprotuje pritožbenim navedbam in soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da v pritožbi, ki naj bi bila vložena iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbeni očitki niso konkretizirani, ampak so izredno pavšalni in neutemeljeni.

6Vztrajanje pri ugovoru „pasivne legitimacije za plačilo“ je neutemeljeno. Predmetno izhaja iz obširnih, zadostnih in pravilnih razlogov sodišča prve stopnje (predvsem iz 9. in 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), ki jim pritožbeno sodišče nima ničesar za dodati in jih na tem mestu ne ponavlja.

7Smiselno podobno velja za zadostne in pravilne razloge sodišča prve stopnje o tem, zakaj naroka ni preložilo in je glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti toženke (glej 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Toženkin predlog za preložitev naroka ni bil zavrnjen iz razloga, ker bi bil podan nepravočasno, ampak zato, ker ni posredovala ustreznih dokazil v smislu drugega odstavka 115. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in posledično svoje odsotnosti ni opravičila. Njeno drugačno (in pavšalno) pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Toženka niti ob podaji predloga niti kadarkoli kasneje (npr. po opravljenem naroku) ni predložila ustreznih dokazil o opravičljivi odsotnosti. Posledično je nemogoče slediti njenim pritožbenim navedbam, da njen zakoniti zastopnik zaradi zdravstvenih razlogov ni bil sposoben priti na narok in da „ni imela možnosti neposrednega sodelovanja v postopku, kjer bi lahko osebno pojasnila svoje argumente.“ Skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le v primeru, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takšnega opravičila toženka ni predložila. Nenazadnje toženka v pritožbi niti ne pojasni smiselno očitane bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ostaja na ravni takšne pavšalnosti, da očitka ni mogoče pritožbeno preizkusiti in je že iz tega razloga neutemeljen. Ne samo, da ni izkazano, da naj bi sodišče prve stopnje postopalo nezakonito, temveč tudi ni razvidno glede katerih dejstev (in dokazov) je bila toženka (zaradi nepreložitve in oprave naroka v njeni nenavzočnosti) prikrajšana. Pritožbeni zapis, da bi lahko tam „osebno predstavila svoje argumente“, je namreč vsebinsko prazen in neutemeljen, saj pritožnica ne pojasni kateri pravno relevantni „argumenti“ naj bi to bili.

8Ker drugih pritožbenih očitkov zoper sodbo toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pri čemer takšnih razlogov (ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki je razvidno že iz izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne ponavlja) ni našlo. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in o povrnitvi pravdnih stroškov je pravilna, zato je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

9O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela in sama krije svoje pritožbene stroške, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo prizna 1000 točk za odgovor na pritožbo, 20 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 746,64 EUR.