UPRS Sodba IV U 41/2022-15

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju številka Bpp 304/2022 z dne 29. 3. 2022 se delno odpravi, in sicer v 1. točki izreka in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Organ za brezplačno pravno pomoč je delno ugodil prošnji prosilca A. A. ter mu odobril redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zaradi postopka kazenskih preiskovalnih dejanj pred Okrožnim sodiščem v Celju I Kpr 25822/2021 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja oškodovanca v postopku oprave kazenskih preiskovalnih dejanj pred sodiščem na prvi stopnji od 8. 3. 2022 dalje (točka 1. izreka). Zavrnil pa je njegovo vlogo za oprostitev plačila sodnih stroškov (točka 2. izreka).

2V obrazložitvi je navedel, da se prošnja nanaša na dodelitev BPP v postopku kazenskih preiskovalnih dejanj in da prosilec izpolnjuje finančni pogoj za pridobitev BPP, prav tako pa tudi pogoje iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po vpogledu v elektronski kazenski vpisnik je bilo ugotovljeno, da je prosilec v postopku udeležen kot oškodovanec, saj je bilo na njegovo škodo storjeno kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Pojasnil je, da daje zakon oškodovancu za zaščito njegovih pravnih interesov temeljna procesna jamstva.¹ Smisel temeljnih procesnih jamstev oškodovancev pa ni le njihova formalna zagotovitev, ampak predvsem to, da lahko oškodovanec z njihovim izvrševanjem učinkovito uveljavlja in varuje svoje pravne interese v obliki civilnih zahtevkov, ki izvirajo iz izvršenega kaznivega dejanja. Že Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-320/14, U-I- 5/17 z dne 14. 9. 2017, pojasnilo, da civilnih pravic in zahtevkov oškodovancev v kazenskem postopku ni mogoče razumeti zgolj v smislu zahtevka za povrnitev premoženjske škode ali pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, torej v smislu premoženjskopravnega zahtevka. Posledično tudi varstva civilnih pravic oškodovanca v kazenskem postopku ni mogoče razlagati tako, da jih oškodovanec v kazenskem postopku varuje zgolj z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Upoštevati je treba, da vsi oškodovanci v kazenskem postopku ne sodelujejo zgolj z namenom uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, ampak na primer varujejo tudi svoje osebno dostojanstvo, v katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem. Ne nazadnje dejstvo, da ima oškodovanec širši pravni interes, kot le varstvo premoženjskopravnega zahtevka, izhaja tudi iz opredelitve oškodovanca, ki je v slovenskem kazenskem procesnem pravu opredeljen kot oseba, ki ji je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena določena osebna ali premoženjska pravica (šesta alineja 144. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP).²

3Tožeča stranka v tožbi izpostavlja, da odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Opozarja na namen BPP, kot izhaja iz 1. in 7. člena ZBPP ter dodaja, da glede na izrecno besedilo 7. člena ZBPP prosilcu ni mogoče ugoditi, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev BPP (enako Upravno sodišče RS v več sodbah, primeroma I U 1820/2015, I U 811/2013, III U 22/2021-13) in je zato izpodbijana odločba o dodelitvi BPP nezakonita. Iz listin v spisu izhaja, da je prosilec kot oškodovanec in priča bil zaslišan v postopku oprave kazenskih preiskovalnih dejanj. Oškodovancu gre v kazenskem postopku lahko BPP, če izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljenca pravno - formalno začne, ne pa že pred tem. Opozarja, da je Vrhovno sodišče RS zavzelo pravno stališče, da se kazenski postopek po prvem odstavku 19. člena ZKP uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na zahtevo upravičenega tožilca, po podatkih spisa pa izhaja, da je postopek še vedno v fazi oprave kazenskih preiskovalnih dejanj in se torej kazenski postopek pravno - formalno še ni začel. Sodelovanje sodišča v posameznih preiskovalnih dejanjih še ne pomeni sodnega postopka. Tožeča stranka zatrjuje, da ni mogoče enačiti položaja oškodovanca s položajem obdolženca v postopku kazensko preiskovalnih dejanj, z ugotovitvijo, če konkretna zadeva predstavlja kazensko zadevo za obdolženca, jo predstavlja tudi za oškodovanca, ki ima zato pravico do poštenega sojenja, če se uveljavlja civilnopravni zahtevek, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kar vključuje tudi dodelitev pravne pomoči osebam, ki nimajo zadosti sredstev, če je to treba za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva. Izpostavlja, da je v kazenskem postopku oškodovanec vzporeden procesni subjekt, ki je na strani državnega tožilca, z določenimi zakonskimi pooblastili. Vsaka vloga in položaj neke osebe v postopku, gotovo ne pomenita avtomatično izvrševanja pravic, vezanih na civilni postopek. Da bi pravica oškodovanca sodila v okvir odločanja o civilnih pravicah (po Evropski konvenciji o človekovih pravicah,v nadaljevanju EKČP), mora biti neločljivo povezana z izvrševanjem pravice oškodovane osebe, da sproži pravdni postopek po domačem pravu. Če bi oškodovanec v konkretnem primeru lahko v predkazenskem postopku uveljavil kak civilni zahtevek, s katerim bi sicer v pravdnem postopku po domačem pravu lahko dosegel zavarovanje civilne pravice ali zgolj zadoščenje, potem ima predkazenski postopek (ali pa kak drug postopek) v tem primeru naravo sodnega postopka (sicer pa ne). Ker je prosilec zaprosil za BPP za postopek, ki ni sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka (sodnega) po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov pred organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, njegova prošnja v tej fazi postopka ni upravičena. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno vrne v ponovni postopek.

4Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Obe stranki sta sodišču namreč posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP).

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je stranka z interesom kot oškodovanec vložil prošnjo za dodelitev BPP v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj. Ne gre torej za vprašanje upravičenja do BPP zaradi varstva premoženjskopravnih interesov v adhezijskem postopku. Oškodovanec tudi nima položaja zasebnega tožilca v zvezi s kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime.

7Prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določenih z zakonom. Podrobneje v prvem odstavku 7. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V primerih iz drugega odstavka 7. člena se BPP dodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami.

8Namen BPP po ZBPP je upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic.

9Glede upravičenosti do dodelitve BPP oškodovanca v kazenskem postopku je v nedavni sodbi Vrhovno sodišče RS³ poudarilo, da oškodovanec v kazenskem postopku (če ni niti subsidiarni niti zasebni tožilec) ni stranka. Opozarja, da je sicer Ustavno sodišče z odločbo Up-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017, sledilo sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in odločilo, da morajo biti oškodovancu s pravnim redom zagotovljena temeljna procesna jamstva, ki mu omogočajo uveljavljanje civilnih zahtevkov, izvirajočih iz kaznivega dejanja. Položaj oškodovanca se torej približuje položaju stranke v kazenskem postopku, v katerem lahko varuje svoje premoženjske in nepremoženjske pravice (kar lahko vključuje tudi osebnostne pravice), nima pa oškodovanec pravice do „zasebnega povračila“ ali do pravnega sredstva actio popularis. Opozarja, da sta položaja obdolženca in oškodovanca v kazenskem postopku različna in to v vseh fazah kazenskega postopka.

10Nadalje je Vrhovno sodišče poudarilo, da je sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP lahko le postopek, v katerem se pred sodiščem odloča o (sporni) pravici, dolžnosti ali obtožbi. Pojem »sodnega postopka" namreč ni mogoče razlagati ločeno od vprašanja, kdo je udeleženec spornega razmerja, ki je predmet odločanja (četrti odstavek 1. člena ZBPP). Za vprašanje, ali prosilcu kot oškodovancu gre BPP po določbah ZBPP, ni bistveno, ali se zadeva šteje za kazensko ali ne in ali je obdolženec upravičen do BPP, temveč, ali gre v postopku posameznih preiskovalnih dejanj za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo. To je namreč namen BPP, saj ZBPP ne ureja celotnega položaja oškodovancev kaznivih dejanj. To pomeni, da je pravica do BPP odvisna od vprašanja, ali gre pri posameznem preiskovalnem dejanju za uresničevanje pravice oškodovanca do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

11Procesne pravice, ki jih oškodovancu daje ZKP seveda varujejo njegov specifičen položaj udeleženca tega postopka, niso pa same po sebi podlaga za stališče, da imajo oškodovanci v postopku posameznega preiskovalnega dejanja pravico do BPP. Ustavno sodišče je v odločbi Up-417/16 z dne 18. 3. 2021 pojasnilo, da oškodovanec pravice, da se kazensko preganja tretja oseba ali da je ta obsojena za kaznivo dejanje, ne more zahtevati neodvisno. Ta pravica mora biti neločljivo povezana z njegovo pravico uveljavljati civilnopravni zahtevek, čeprav le zato, da bi si zagotovil simbolično odškodnino ali pravico do „dobrega ugleda“. Le v takih primerih zahtevki oškodovanca sodijo v civilni okvir prvega odstavka 6. člena EKČP. Tudi ESČP oškodovancem, ki izpodbijajo sodbe domačih sodišč v kazenski zadevi, priznava upravičenje za sprožitev postopka pred tem sodiščem. Individualno oceno morebitnih oškodovančevih posebnih potreb po zaščiti v predkazenskem postopku do vložitve kazenske ovadbe ali poročila pripravi policija, v nadaljevanju postopka pa državni tožilec (peti odstavek 143.č člena ZKP). K skrbnemu ravnanju z oškodovancem pa je zavezano tudi sodišče (18.a člen ZKP), kadar se varujejo pravice do duševne in telesne nedotakljivosti ter osebno dostojanstvo, ki so varovane v okviru 8. člena EKČP, pri čemer ima ESČP jasno stališče, da pravica do dostopa do sodišča v smislu zavarovanja svojih civilnih pravic ne vključuje tudi pravice, da oškodovanec sproži kazenski postopek zoper tretjo osebo.⁴ Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v kazenskem postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku.⁵

12V obravnavanem primeru pa stranka z interesom kot oškodovanec ne navaja, da bi že v okviru obravnavanega posameznega preiskovalnega dejanja uveljavljal premoženjskopravni zahtevek. ZKP v postopku posameznih preiskovalnih dejanj tudi ne določa nobenih zahtev oziroma prekluzij glede uveljavljanja kakšnih oškodovančevih civilnopravnih zahtevkov. Prav tako stranka z interesom za BPP ni zaprosila kot oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec. Zasliševanje priče (ta je lahko tudi oškodovanec) je tako kot zasliševanje osumljenca ali obdolženca dejanje dokazovanja. Po prvem odstavku 430. člena ZKP se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem uvede šele na podlagi obtožnega akta upravičenega tožilca. Pred vložitvijo tega akta lahko upravičeni tožilec sicer predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja (prvi odstavek 431. člena ZKP), vendar to še ne pomeni kazenskega sodnega postopka. Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku je opraviti samo tista posamezna preiskovalna dejanja, ki jih upravičeni tožilec predlaga kot potrebna za pridobitev dokazov in podatkov, ki mu omogočajo odločitev o tem, ali naj vloži obtožni predlog.

13Po navedenem torej zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanca. Okoliščina, da to preiskovalno dejanje opravlja sodnik, pa ne spremeni pravne narave tega procesnega dejanja. Glede na navedeno je tako presoja, da postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanca ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njegove pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Glede na navedeno tako prizadeti stranki kot oškodovancu v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre in je odločitev prvostopenjskega organa materialnopravno napačna.

14Iz opisanih razlogov je sodišče skladno s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovni postopek.

15Izrek o stroških je odpadel, saj jih nobena stranka ni priglasila.

¹ Na primer pravico oškodovanca predlagati dokaze, postavljati obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja, dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb ter dajati druge izjave in postavljati druge predloge (drugi odstavek 59. člena, prvi odstavek 289. člena, četrti odstavek 329. člena, prvi odstavek 334. člena in tretji odstavek 337. člena ZKP).
² Povzeto iz sodbe Upravnega sodišča RS, I U1521/21018 z dne 23. 8. 2018.
³ V zadevi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022.
⁴ Tako ESČP v sodbi X proti San Marinu.
⁵ Sodbi ESČP Perez proti Franciji z dne 12. 2. 2004 in Gorou proti Grčiji z dne 20. 3. 2009.