UPRS Sklep I U 438/2022-21

I. Postopek se ustavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 223,20 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku priznala nagrado in potrebne stroške za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) na podlagi napotnice Bpp 945/2021 z dne 8. 4. 2021 v višini 575,93 EUR; navedeni znesek je povečala za 22 % DDV, kar skupaj znaša 702,63 EUR; višji zahtevek pa je zavrnila (I. točka izreka). Sklenila je, da se odvetniški stroški za izvajanje BPP v skupnem znesku 702,63 EUR izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč in nakažejo na transakcijski račun odvetnice A. A. (tožnikove delodajalke) v 30 dneh od prejema e-računa. Ugotovila je še, da je odvetnica zavezanka za DDV (II. točka izreka).

2Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ni strinjal, zato je dne 7. 4. 2022 vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov. V njej sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in zadevo v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka v upravnem sporu skupaj z morebitnimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

3Dne 13. 5. 2022 je tožena stranka, skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o upravnem sporu¹ (v nadaljevanju ZUS-1), naslovnemu sodišču poslala sklep opr. št. Bpp 945/2021 z dne 3. 5. 2022, ki ga je izdala na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku² (v nadaljevanju: ZUP). Z omenjenim sklepom je spremenila sklep, ki ga tožnik izpodbija s predmetno tožbo. Poleg že priznane nagrade in stroškov mu je priznala še nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP na podlagi zgoraj omenjene napotnice v višini 286,88 EUR in 22 % DDV, kar skupaj znaša 349,99 EUR (I. točka izreka). Sklenila je, da se odvetniški stroški za izvajanje BPP v skupnem znesku 349,99 EUR izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč in nakažejo na transakcijski račun navedene odvetnice v 30 dneh od prejema e-računa. Ugotovila je še, da je odvetnica zavezanka za DDV (II. in III. točka izreka).

4Po pozivu sodišča³ je tožnik dne 19. 5. 2022 sporočil, da je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 945/2021 z dne 3. 5. 2022 zadovoljen, saj je z njim tožena stranka priznala utemeljenost tožbe v predmetnem upravnem sporu in da tožbe nanj ne razširja. Kljub temu pa, predvsem glede stroškovnega dela tožbenega zahtevka in pri povrnitvi stroškov tega postopka, vztraja pri tožbi.

5Glede na to, da iz omenjenega tožnikovega dopisa ni jasno in nedvoumno izhajalo ali pri tožbi vztraja ali jo umika, ga je sodišče z dopisom z dne 25. 7. 2023 ponovno pozvalo naj se o tem izjavi. Tožnik je dne 31. 7. 2023 tožbo umaknil in predlagal, naj se mu na podlagi 25. člena ZUS-1 priznajo stroški postopka.

6Zaradi umika tožbe je sodišče postopek ustavilo (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).

7Tožnik je v tožbi zahteval povračilo sodne takse in priglasil naslednje stroške postopka: za sestanek in posvet s stranko v višini 200 točk (1. točka tarifne številke 39 Odvetniške tarife; v nadaljevanju OT), za pregled listin v višini 100 točk (2. točka tarifne številke 39 OT), za sestavo tožbe 300 točk (1. točka tarifne številke 30 OT) in materialne stroške v višini 2% (11. člen OT), vse povečano za 22% DDV.

8O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, torej po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP). Na podlagi 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni. Kateri stroški so potrebni in koliko znašajo odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin⁴.

10Sodišče je tožniku v skladu z drugim odstavkom 155. člena ZPP⁵ in na podlagi OT, veljavne v času vložitve tožbe dne 7. 4. 2022, ter predloženega stroškovnika, priznalo stroške sestave tožbe v upravnem sporu v zahtevani višini 300 točk⁶ (2. alineja 1. točke tarifne številke 30 OT), kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znese 180,00 EUR. Ta znesek je v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT povečalo za 2% materialnih stroškov (3,60 EUR) in na podlagi drugega odstavka 12. člena OT za 22 % DDV (39,60 EUR), kar skupaj znese 223,20 EUR. Dosodilo mu je tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

11V preostalem delu pa je odločilo, da tožnikov stroškovni zahtevek ni utemeljen. Priglašenih stroškov za sestanek, posvet s stranko in pregled listin mu ni priznalo, saj ne gre za samostojne storitve, temveč za storitve, ki so že zajete v priznanih stroških za sestavo tožbe (2. alineja 1. točke tarifne številke 30 OT). Nagrada za posvete, nasvete, mnenja, udeležbo na konferencah, preglede spisov in listin ter druge storitve je namreč navedena v tarifni številki 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojna“ pomeni, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov ter elektronska sporočila, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezani na to zadevo⁷. Zavzeto stališče je skladno z ustaljeno upravnosodno prakso, iz katere izhaja, da posvet s stranko in pregled listin, ki ju odvetnik opravi pred vložitvijo tožbe, nista samostojni opravili, za kateri bi bil upravičen obračunati stroške po6 tarifni številki 39 OT⁸.

12Na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) je tožnik upravičen še do povrnitve sodne takse za tožbo po tar. št. 6111 ZST-1 v znesku 148,00 EUR. Sodišče bo plačano sodno takso vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife ZST-1).

¹ Ta se glasi: Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor.
² Ta se glasi: Če organ, zoper katerega odločbo je pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom, ne da bi s tem kršil pravice koga drugega, lahko dotlej, dokler ni končan spor, odpravi ali spremeni svojo odločbo iz razlogov, zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodišče.
³ Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. Sodišče nato zahteva od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1).
⁴ Prim. sklep Upravnega sodišča v Ljubljani I U 1882/2021-12 z dne 11. 3. 2022 in III U 138/2022 z dne 28. 10. 2022.
⁵ Ta se glasi: Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.
⁶ Iz omenjenega določila OT izhaja nagrada za sestavo tožbe v upravnem sporu v višini 500 točk, ker pa je tožnik za to storitev zahteval le 300 točk, mu jih je sodišče lahko priznalo le v zahtevani višini.
⁷ Prim. sodbo tega sodišča I U 1157/2020 z dne 23. 11. 2021 (10. točka obrazložitve).
⁸ Prim. sodbe tega sodišča I U 1313/2017 z dne 11. 7. 2018, I U 790/2017 z dne 3. 4. 2019, I U 778/2019 z dne 25. 5. 2021, I U 1157/2020 z dne 23. 11. 2021, I U 748/2020 z dne 7. 12. 2021, sodbo Vrhovnega sodišča RS (VSRS) X Ips 17/2021 z dne 8. 9. 2021 in sklepe VSRS I Up 87/2021 z dne 19. 5. 2021, I Up 200/2021 z dne 25. 10. 2021 in III U 138/2022 z dne 28. 10. 2022.