VSRS Sodba I Ips 729/2019

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se ugotovi, da je bila s pravnomočnim sklepom prekršena določba 8. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s tarifno številko 8/10 Odvetniške tarife.

A.

1Okrajno sodišče v Novi Gorici je s sklepom I K 729/2019 z dne 12. 1. 2023 odločilo o priglašenih stroških pooblaščenca oškodovanke, odvetnika B. B., in mu priznalo izdatke ter nagrado v znesku 559,20 EUR. Odločilo je, da je priznani znesek dolžan plačati obsojeni A. A. Senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je pritožbo oškodovanke po svojem pooblaščencu zavrnil kot neutemeljeno in pritožnici v plačilo naložil sodno takso.

2Zoper pravnomočni sklep je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila vrhovna državna tožilka zaradi kršitve 2. točke prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP in 22. členom Ustave Republike Slovenije. Predlagala je, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in ugotovi kršitev zakona.

3Na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP je Vrhovno sodišče zahtevo v odgovor poslalo obsojencu in njegovemu zagovorniku, odvetniku Roku Munihu. Slednji je v odgovoru predlagal zavrnitev zahteve kot neutemeljene. Ocenil je, da je nagrada za premoženjskopravni zahtevek odvisna od uspeha in ne zgolj od postavitve zahtevka. O nagradi pooblaščenca in o njeni višini bi sodišče lahko odločilo le v primeru, če bi o premoženjskopravnem zahtevku meritorno odločilo, tako po temelju kot po višini.

B.

4Iz razlogov pravnomočnega sklepa je razvidno, da sodišče prve stopnje pooblaščencu oškodovanke ni priznalo nagrade za vlogo, s katero je priglasil premoženjskopravni zahtevek. Obrazložilo je, da odvetniku takšna nagrada ne pripada, ker je sodišče oškodovanko s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, hkrati pa iz spisovnih podatkov ne izhajajo druge aktivnosti odvetnika v utemeljitev priglašenega zahtevka. Zunajobravnavni senat je odločitvi prvostopenjskega sodišča pritrdil in ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 25224/2012 navedel, da nagrada za vlogo za premoženjskopravni zahtevek odvetniku pripada le v primeru, ko sodišče upravičencu premoženjskopravni zahtevek v celoti ali deloma prisodi.

5Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzema stališče, da pooblaščencu oškodovanke po določbah Odvetniške tarife pripada plačilo že za sestavo obrazložene vloge, s katero je v kazenskem postopku priglasil premoženjskopravni zahtevek, ne glede na končni uspeh zahtevka. Trdi, da sta se nižji sodišči neustrezno oprli na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 25224/2016, saj ta izhaja iz določil Zakona o odvetniški tarifi, ki pa ne velja več. Vložnica zatrjuje, da sta sodišči izhajali iz napačne pravne podlage in se nista opredelili do določil sedaj veljavne Odvetniške tarife, s čimer po vsebini uveljavlja napačno uporabo določil Odvetniške tarife in posledično napačno materialnopravno odločitev o stroških kazenskega postopka, konkretneje o priglašeni nagradi oškodovankinega pooblaščenca.

6Pritrditi je vložnici, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbe Odvetniške tarife (OT)¹. Iz razlogov prvostopenjskega sklepa je sicer razvidno, da je sodišče uporabilo tarifno številko 8/10 OT, vendar jo je razlagalo napačno, ko je povzelo stališče, da nagrada pooblaščencu ne pripada, ker je sodišče oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Sodišče druge stopnje pa je navedeno stališče podkrepilo s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 25224/2012 z dne 12. 5. 2016. Vrhovna državna tožilka utemeljeno navaja, da citirana sodba Vrhovnega sodišča, iz katere izhajata nižji sodišči, temelji na določbah Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT)², ki ne velja več.

7Tedaj veljavni ZOdvT je določal nagrado za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku po tarifni številki 4601 in jo opredeljeval glede na vrednost predmeta. V prvem odstavku 21. člena ZOdvT je predpisal, da se v položaju, ko se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če z ZOdvT ni določeno drugače. Zakon o sodnih taksah v opombi 7.3 taksne tarife določa, da se taksa za procesni dogodek delne ali celotne ugoditve predlogu za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku plača glede na vrednost priznanega zahtevka, kar je posledično vodilo v zaključek, kot ga je sprejelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 25224/2012, da se nagrada po tarifni številki 4601 ZOdvT odmeri le v položaju, ko sodišče premoženjskopravni zahtevek upravičencu prisodi v celoti ali deloma.

8Sedaj veljavna ureditev načina vrednotenja, obračunavanja in plačila odvetniških storitev ter izdatkov je določena z OT. Ta v 4. členu ureja določanje vrednosti odvetniške storitve. Vrednost storitve je določena s številom točk (prvi odstavek), če vrednost storitve ni določena s številom točk, pa jo določi odvetnik s številom točk, glede na vrednost obravnavanega predmeta (drugi odstavek). Vrednost obravnavanega predmeta določi odvetnik po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka (tretji odstavek). V nadaljevanju 4. člen ureja še primere, kadar tako določena vrednost ne ustreza pravi prometni vrednosti, in določa, da kadar vrednosti storitve ni mogoče določiti po katerem od prejšnjih odstavkov tega člena, se vrednost določi glede na porabljeni čas. V posebnem delu tarife, veljavne v času, ko je odvetnik v konkretni zadevi opravil delo,³ je bila pod tarifno številko 8/10 kot odvetniška storitev v kazenskem postopku posebej navedena sestava vloge z obrazloženim odškodninskim zahtevkom, določena po 1. točki tarifne številke 18, v kateri je vrednost storitve opredeljena glede na vrednost obravnavanega (spornega) predmeta.⁴

9Bistvena razlika med ureditvijo po ZOdvT in OT je v tem, da je ZOdvT glede načina ugotavljanja vrednosti predmeta napotil na Zakon o sodnih taksah, ki predpisuje plačilo glede na vrednost priznanega premoženjskopravnega zahtevka, medtem ko OT takšne napotitve na uporabo zakona, ki ureja sodne takse, nima, temveč v 4. členu sama določa način, po katerem se določi vrednost obravnavanega (spornega) predmeta. Tarifna številka 8/10 OT (sedaj 8/12 OT) odvetniku izrecno priznava storitev za sestavo obrazložene vloge s premoženjskopravnim zahtevkom, pri čemer nobeno določilo OT vrednosti te storitve ne veže na njegov končni uspeh oziroma na priznanje (delno ali v celoti) zahtevka.

10Sodišči prve in druge stopnje sta glede na obrazloženo izhajali iz napačne pravne podlage, to je ZOdvT, namesto iz OT, ki plačila za odvetniško storitev s priglasitvijo premoženjskopravnega zahtevka ne pogojuje z uspehom zahtevka.

C.

11Izpodbijan pravnomočni sklep temelji na napačni uporabi določil OT in posledično na napačni presoji, da pooblaščencu oškodovanke ne pripada plačilo za vlogo s premoženjskopravnim zahtevkom. S tem je podana kršitev določbe 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v zvezi s tarifno številko 8/10 OT. Vrhovna državna tožilka je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti v obsojenčevo škodo, zaradi česar je Vrhovno sodišče kršitev skladno z drugim odstavkom 426. člena ZKP le ugotovilo.

12Odločitev je bila sprejeta soglasno.

¹ Uradni list RS 2-24/2015 s spremembami; uporaba od dne 10. 1. 2015 dalje.
² Uradni list RS 67-2876/2008 s spremembami; uporaba do dne 9. 1. 2015.
³ Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil (drugi odstavek 12. člena OT).
⁴ Po trenutno veljavni OT (upoštevajoč spremembe in dopolnitve z dne 20. 5. 2022) je sestava obrazložene vloge s premoženjskopravnim zahtevkom v kazenskem postopku navedena v tar. št. 8/12 v zvezi s tar. št. 19.