VSM Sklep III Cp 574/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Zahtevek za spremembo priimka mld. A. A. tako da se celotno ime in priimek glasita B. B. je utemeljen“.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu I. točke izreka potrdi.

III. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta stroške postopka s pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom odločilo, da se priimek ml. A. A. spremeni tako, da odslej glasi B. B. (I. točka izreka). Prav tako je odločilo še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in da sta vsak do ene polovice dolžna nositi stroške izdelave izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije, o višini teh bo odločeno s posebnim sklepom.

2Zoper sklep v I. točki izreka se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo sodišča glede spremembe otrokovega imena, predvsem glede vrstnega reda priimkov, kot ga je določilo sodišče, in sicer B. B., ko je pred priimek matere vrinilo priimek očeta, ki ga otrok do sedaj ni uporabljal. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je v večjo korist otroka, da se imenu doda najprej priimek očeta in šele nato priimek matere. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da to podpira predlog, da deklica obdrži priimek matere in se doda še očetov priimek. Iz mnenja sodne izvedenke pa izhaja, da vrstni red priimkov ni v njeni pristojnosti. Glede na mnenje CSD je nasprotna udeleženka prepričana, da odločitev sodišča prve stopnje ne odraža največje otrokove koristi. Mld. je dodeljena v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki in pri njej preživlja večino časa, z očetom ima le občasne kratke stike. S tem priimkom je poznana tudi v okolju, v katerem živi z materjo, in v vrtcu. Če je že smiselno, da ima otrok oba priimka, je potem potrebno stremeti k čim manjši spremembi otrokovega osebnega imena, tako da bi se za priimkom matere dodal očetov priimek. Ne glede na vse navedeno pa še vedno vztraja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in spremenilo priimek mld., saj zaradi spremembe priimka ne bo nič bolj povezana z očetom, za kaj takega je potrebno bistveno več. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi njeni pritožbi in spremeni oziroma, podrejeno razveljavi sklep v izpodbijanem delu.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam nasprotne udeleženke in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je deloma utemeljena.

5Osebno ime je osebnostna pravica, njen sestavni del pa tudi pravica do svobodne izbire in s tem povezane spremembe osebnega imena (2. člen Zakona o osebnem imenu, v nadaljevanju ZOI-1). Mladoletna je stara 3 leta, tako da skladno z določilom 12. člena ZOI-1 izvršujejo pravico do svobodne izbire priimka njeni starši. Pri izbiri imena in priimka so omejeni le z načelom koristi otroka (prvi odstavek 8. člena ZOI-1). Ker mama otroka z očetovim predlogom za spremembo priimka ne soglaša, mora oče, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi.

6Predlagatelj je zatrjeval in v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi izkazal upravičene razloge, zaradi katerih je sodišče prve stopnje njegovemu predlogu sledilo. Pravilno se je pri tem oprlo na mnenje CSD in mnenje izvedenke klinične psihologije, da je sprememba priimka otroku v korist zaradi ohranjanja njegove pripadnosti in izgradnje identitete. Kot je še poudarila izvedenka, otrok že v predšolski dobi gradi svojo samopodobo, se navezuje na različne osebe, spoznava člane družine in ožje sorodstvo, pomembno je, da dobi pravo informacijo, kakšno je njegovo ime, s kom je čustveno navezan in kateri so ljudje, ki so zanj pomembni. Meni, da je za otroka pozitivno in za njegov psihosocialni razvoj ter samopodobo koristno, da ima poleg materinega tudi očetov priimek. Poleg tega sodišče druge stopnje vidi v spremembi priimka še razloge praktične narave, ki so tudi v identifikaciji otroka v vsakdanjih situacijah, npr. ob prehodih državne meje in v drugih ustanovah (ob priliki govorilnih ur in podobno).

7Sodišče prve stopnje je tudi upravičeno spremenilo priimek otroka na način, da je priimek očeta dodalo pred priimek matere. Tudi v tem delu ima odločitev sodišča prve stopnje podlago v mnenju CSD in mnenju izvedenke klinične psihologije. Iz teh izhaja, da deklica v tej starosti še ne razume pomena priimka in glede na njeno starost še ne more biti čustveno ali kakorkoli drugače navezana na svoj priimek. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da bi zaradi težnje po čim manjši spremembi bilo potrebno priimek očeta dodati za priimek matere in da je deklica v okolju, v katerem živi, že poznana po priimku matere. Kot je bilo ugotovljeno, deklica sedaj na svoj priimek še ni navezana, glede prepoznavnosti v okolju pa je dodati, da ji bo materin priimek še vedno ostal. Napačno si nasprotna udeleženka razlaga tudi mnenje CSD, saj iz njega izhaja le, da je za deklico koristno, da se k njenemu priimku doda še očetov priimek. CSD pa se pri tem ni opredelil, ali naj se očetov priimek doda pred sedanji priimek po materi ali za priimkom matere. Izvedenka je v mnenju sicer pojasnila, da tradicionalno in običajno otroci dobijo priimek po očetu in je ta na prvem mestu, pri čemer je dodala, da določanje vrstnega reda priimkov ni v njeni pristojnosti. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje je takšen vrstni red v korist deklice, saj bo tako tudi navzven lažja prepoznava, kateri je priimek očeta in kateri priimek matere, oziroma ne bo prihajalo do zamenjav glede priimka očeta in priimka matere.

8Sodišče druge stopnje pa je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1) ugotovilo, da je izrek izpodbijanega sklepa nepravilno oblikovan, ker sodišče ni pristojno za odločanje o spremembi otrokovega imena in priimka, ampak o spremembi na prošnjo odloča upravna enota (drugi odstavek 18. člena ZOI-1). Sodišče v pravdnem postopku odloča o utemeljenosti zahtevka za spremembo, ki ga poda eden od staršev, ker drugi s spremembo ne soglaša. Odločba sodišča tako nadomešča soglasje starša, ki s spremembo ni soglašal. Da sodišče v nepravdnem postopku odloča zgolj o utemeljenosti zahtevka, ne pa o sami spremembi, izhaja iz jezikovne razlage četrtega odstavka 20. člena ZOI-1, potrjuje pa jo tudi sistemska razlaga. Člen je uvrščen v tretje poglavje o spremembi osebnega imena, pri čemer je v 18. členu zapisano, da o prošnji za spremembo odloča pristojni organ. Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju sodišča druge stopnje pomembna tudi zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).¹

9Sodišče druge stopnje je zato ob pravilni uporabi materialnega prava deloma spremenilo sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP). Ker v preostalem delu niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom. členom ZNP-1).

10V nepravdnem postopku je osnovno pravilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1), oziroma v skladu s 101. členom ZNP-1 sodišče v postopkih za varstvo koristi otroka odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Upoštevaje naravo postopka, je zato sodišče druge stopnje odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Tako tudi VSL v zadevah IV Cp2443/2017 z dne 7. 12. 2017 in IV Cp 2254/2015 z dne 15. 9. 2015