VSK Sodba I Cp 76/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Tožnik je v tej zadevi zahteval povračilo materialne škode, ki je nastala zaradi poškodovanja njegovega osebnega avtomobila v prometni nesreči dne 9. 8. 2021. Šlo je za trk dveh osebnih avtomobilov; tožnikovega je vozil tožnikov sin, drugega pa je vozila zavarovanka toženke.

2Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo in z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožniku plačati 4.500,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2019 dalje do plačila ter stroške postopka v višini 1.848,16 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Zoper sodbo se je pritožila toženka. Graja ugotovitev, da je voznik tožnikovega avtomobila vozil po prednostni cesti in da zato ni kršil desnega pravila ter da je za nesrečo kriva zavarovanka toženke, ki je pripeljala z njegove desne strani z neprednostne ceste. Navaja, da so ugotovitve v nasprotju z mnenjem izvedenca za promet in ostalimi izvedenimi dokazi. Iz mnenja A. A. je razvidno, da gre za križišče, na katerem ni prometnih znakov za prednostno in stransko cesto in zato za križišče cest enakih veljav, kjer velja desno pravilo. Zavarovanka je zato imela prednost v smislu prvega odstavka 58. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Sklicevanje sodišča, da bi s strokovnega vidika morala biti lokalna cesta označena s prometno signalizacijo kot prednostna, ne more biti razlog za neupoštevanje zgornje določbe. Ker je glede na navedeno in izvedene dokaze za nesrečo kriv voznik tožnikovega vozila, toženka predlaga spremembo izpodbijane sodbe v zavrnilno.

4Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, pri čemer obrazloženo prereka pritožbene navedbe kot nepravilne in neutemeljene. Izpostavlja ugotovitve izvedenca, da se je tožnikovo vozilo umikalo voznici - domačinki, ki je pripeljala po javni poti v križišče z javno cesto, izpovedbe prič o tem, da se površina, po kateri je vozila toženkina zavarovanka, uporablja kot stranska cesta in definiciji javne poti in javne ceste v 2. členu Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Povrnitve stroškov pritožbenega postopka tožnik ni zahteval.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je moralo odgovoriti na vprašanje, kateri od voznikov motornih vozil je krivdno odgovoren za obravnavani škodni dogodek (glej 154. člen Obligacijskega zakonika). Kot izhaja iz konteksta sodbenih ugotovitev, je odgovorna zavarovanka toženke (v nadaljevanju tudi zavarovanka), ki je povzročila nevarno situacijo. Vključevala se je na prednostno cesto, a pri tem ni pogledala v smer vožnje drugega vozila in posledično ni pravočasno zaznala drugega vozila in možnosti trka, medtem ko drugi voznik (tožnikov sin) ni kršil cestnoprometnih predpisov in je vozil po lokalni cesti s hitrostjo 65 km/h, pri čemer se v danih okoliščinah sam ni mogel pravočasno ustaviti.¹ Po oceni sodišča uporaba desnega pravila, na katerega se je sklicevala toženka, ne pride v poštev. Pritožbeno sodišče se glede na okoliščine konkretnega primera s tem strinja in pritožba ni prepričala v nasprotno.

7Ni sporno, da je do nesreče prišlo v stičišču dveh kategoriziranih občinskih javnih cest. Glede na tretji odstavek 39. člena v času nezgode veljavnega Zakona o cestah (ZCes-1) so občinske ceste kategorizirane na lokalne ceste, javne poti in občinske kolesarske poti. Pritožnica vztraja, da je šlo za enakovredni cesti in kot relevantno okoliščino v tej zvezi upošteva le odsotnost prometne signalizacije. Pritožbeno sodišče se z njeno enostransko razlago, s katero stremi k uporabi desnega pravila, v konkretnem primeru ne strinja. Da prometni znaki, ki bi z vidika prednosti opredeljevali cesti, niso bili postavljeni, ni bilo sporno in to je potrdil tudi izvedenec. Res je zapisal, da gre ob izoliranem upoštevanju (zgolj) te okoliščine za križišče cest enakovrednih veljav, a je razlago v smislu prometnih predpisov prepustil sodišču, ob tem pa izpostavil siceršnje lastnosti cest, ki jih tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče obiti. Ugotovil je, da je do nesreče prišlo takoj po tem, ko je toženka z javne poti zapeljala na lokalno cesto. To pa pomeni, da po kategorizaciji druga sodi v višjo kategorijo in ne gre za križišče dveh enakovrednih cest. Javna pot je namreč po definiciji iz 25. točke 2. člena ZCes-1 občinska cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.² Tožnikov sin je nesporno vozil po lokalni cesti, zavarovanka toženke pa po javni poti, kar pomeni, da je tožnikov sin pripeljal po cesti višje kategorije in s tega vidika po prednostni cesti. Izvedenec je konkretno ugotovil, da je na relevantnem delu lokalne ceste na odseku Križišče Belveder-Strunjan hitrost vožnje omejena na 90 km/h in poteka premočrtno, pri čemer je mesto nesreče locirano na mestu, kjer se javna pot Cerkev - stan. A. (po kateri je pripeljala zavarovanka) na lokalno cesto priključuje pravokotno kot povezovalna pot do stanovanjskih hiš. Glede na to je bil tudi sam izvedenec mnenja, da bi morala biti lokalna cesta, ki poteka v premočrtni smeri skozi naselje hiš in se javna pot priključuje nanjo pravokotno kot povezovalna pot do stanovanjskih hiš, označena kot prednostna, javna pot pa kot stranska. Očitno gre tudi za navzven vidne razlike v lastnostih različno kategoriziranih cest, ki jih nazorno prikazujejo tudi slike v samem mnenju in aeroposnetka v prilogah A5 in A7 spisa in jih izvedenčevo mnenje o potrebi po signalizaciji zgolj potrjuje. Javna pot z lokalno cesto povezuje le nekaj hiš, do katerih vodi. Nenazadnje se to, kot je ugotovljeno v sodbi, ujema tudi z uveljavljenim dojemanjem statusa obravnavanih cest med uporabniki – domačini, med katere sodi tudi zavarovanka. Pritožbeno sodišče se glede na vse navedeno strinja, da v konkretnem primeru zavarovankino naziranje o uporabi desnega pravila, ki se uporablja v primeru enakovrednih cest, ni sprejemljivo.

8Drugih razlogov, povzetih iz konteksta izpodbijane sodbe, pritožba ne graja. Ker ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

¹ Kot izhaja iz navedb strank in mnenja izvedenca, je tožnikov sin s sprednjim delom vozila trčil v levi bočni del vozila zavarovanke.
² Lokalna cesta je po definiciji iz 32. točke istega člena občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.