VSL Sklep IV Ip 1260/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Z 26/2023 z dne 28. 8. 2023 razveljavi.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da izpodbijani sklep razveljavlja predhodni sklep, s katerim se je ustavil postopek zavarovanja (prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnine), ker upnica ni pravočasno opravičila izdaje začasne odredbe. Upnica bi morala na podlagi sklepa opr. št. Z 26/2023 z dne 24. 5. 2023 začasno odredbo opravičiti tako, da bi vložila tožbo na ugotovitev, da zadevna nepremičnina spada v skupno premoženje in glede tega sodišču predložiti ustrezno dokazilo. 278. člen ZIZ določa, da se postopek zavarovanja ustavi, če upnik ne začne postopka in ne predloži dokazila o začetku postopka v določenem roku. Upnica tega ni storila (zato je bil s sklepom z dne 24. 5. 2023 postopek zavarovanja tudi ustavljen). Namesto tega je vložila predlog za delitev skupnega premoženja (in ne, kot ji je narekovalo procesno napotilo v sklepu: tožbo na ugotovitev skupnega premoženja). Postopka vsebinsko vsekakor nista tako podobna, da bi ju lahko enačili v smislu opravičenja začasne odredbe: gre za različna postopka (prvo je pravdni, drugo nepravdni postopek), razlika je tudi o aktivni procesni legitimaciji, ki jo je potrebno izkazati pri vložitvi postopka. Poleg tega upnica v roku tudi ni predložila ustreznega dokazila o opravičenju odredbe. Na to, da je vložila predlog za delitev premoženja, je opozorila šele v svoji pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče postopek zavarovanja ustavilo – to je po poteku roka za predložitev dokazila. Iz 277. člena ZIZ izhaja, da je predložitev dokazila samostojna obveznost, ki je naložena upniku poleg same sprožitve ustreznega postopka - to pomeni, da vložitev tožbe (četudi pri istem sodišču) ne more hkrati šteti tudi kot obvestilo o vloženi tožbi v smislu drugega odstavka 277. člena ZIZ. S tem je upnica ravnala v nasprotju s sklepom z dne 24. 5. 2023 in v nasprotju z 278. členom ZIZ. Zato je napačno tudi razlogovanje prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, ki je za zadostno štelo očitno prepozno predložitev dokazila in ki je vložitev predloga za delitev premoženja enačilo z tožbo za ugotovitev skupnega premoženja. Prav tako velja opozoriti tudi na prepoved navajanja novih dejstev v pritožbenem postopku iz 337. člena ZPP. Poleg tega normativno besedilo 343.a člena ZPP predvideva razveljavitev s strani prvostopnega sodišča zgolj pri bistvenih kršitvah postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V konkretnem primeru pa procesna situacija ne kaže ne na to, da se prvega izpodbijanega sklepa ni dalo preizkusiti in tudi ne na to, da bi ob prvem odločanju (pa tudi kasneje) iz vsebine listin izhajalo kaj drugega, kot je to izhajalo iz izreka razveljavljenega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnica je odgovorila na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

6Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da v obravnavani zadevi upnica v danem roku sodišču ni predložila dokazila o vložitvi tožbe, na vložitev katere je bila napotena. Ker sodišče pri poizvedovanju ni ugotovilo, da bi upnica znotraj danega roka vložila tožbo, s katero bi utemeljila izdano začasno odredbo, je sodišče na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ s sklepom opr. št. Z 26/2023 z dne 28. 8. 2023 postopek zavarovanja v predmetni zadevi ustavilo in opravljena dejanja zavarovanja razveljavilo. Po upničnini vlogi pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnica znotraj danega roka iz točke I./3. izreka sklepa o začasni odredbi opr. št. Z 26/2023 z dne 24. 5. 2023 zoper dolžnika pri naslovnem sodišču vložila predlog za delitev skupnega premoženja, ki se vodi pod opr. št. N 95/2023. Sodišče pojasnjuje, da je upnica s tem, ko je tak predlog vložila, zadostila dolžnosti iz točke I./3. izreka sklepa o začasni odredbi opr. št. Z 26/2023 z dne 24. 5. 2023 in utemeljila izdano začasno odredbo. V postopku razdelitve skupnega premoženja bo namreč obravnavano tudi vprašanje, ali nepremičnina z ID znakom: del stavbe 001 sodi v skupno premoženje upnice in dolžnika. Glede na navedeno je sodišče sklep naslovnega sodišča opr. št. Z 26/2023 z dne 28. 8. 2023 o ustavitvi postopka razveljavilo, saj je ocenilo, da je podana bistvena kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev je pravilna.

7Višje sodišče uvodoma ne pritrjuje pritožbenim trditvam, da sprožitev nepravdnega postopka zaradi razdelitve skupnega premoženja ni ustrezen postopek, s katerim je upnica opravičila izdano začasno odredbo. Vprašanje, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje upnice in dolžnika, namreč v nepravdnem postopku predstavlja predhodno vprašanje (prim. sklep VSL II Cp 582/2020, 6. točka obrazložitve) in je, ravno tako, kot bi bila tožba na ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ugotovitvene narave. V prvi fazi odločanja se tako vprašanje, ki bo predmet nepravdnega postopka, ujema s tožbenim zahtevkom, ki ga je kot pogoj za opravičbo začasne odredbe upnici postavilo sodišča prve stopnje. Res sicer lahko v nepravdnem postopku pride do tega, da omenjeno vprašanje postane sporno ter bo v tem primeru nepravdni postopek prekinjen, upnica pa napotena na pravdo zaradi ugotovitve obstoja skupnega premoženja. Vendar pa dolžnik niti ne trdi niti ne dokazuje, da je vprašanje obsega skupnega premoženja v nepravdnem postopku že sporno, tudi če bi to postalo, pa bi naknadna vložitev tožbe na pravdo napotene upnice začasno odredbo (ponovno) opravičila.

8Višje sodišče ob tem pojasnjuje, da je rok za opravičbo začasne odredbe sodni, instrukcijski rok ter po sodni praksi tudi podaljšljiv. Zgolj prekoračitev roka torej na veljavo začasne odredbe ne vpliva.¹ S tega vidika ni problematična niti morebitna naknadna vložitev tožbe po prekinitvi nepravdnega postopka niti to, da je upnica "šele" v predlogu za izdajo nadomestnega sklepa, podredno pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, predložila dokazilo o vložitvi predloga za delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Bistveno je, da je upnica ustrezen postopek za opravičbo začasne odredbe sprožila, česar se je zavedalo tudi sodišče prve stopnje, ki je glede sprožitve postopka samo opravljalo poizvedbe. Drugačna odločitev, ob tem, da je ustrezen postopek v teku, bi pomenila postopanje sodišča contra factum proprium, ki bi prekomerno poseglo v pravice upnice.

9Utemeljeni pa niso niti pritožbeni razlogi, s katerimi dolžnik izpodbija obstoj pogojev iz 343.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za izdajo nadomestnega sklepa, saj naj glede prejšnjega sklepa ne bi bila podana ne kršitev po 14. ne po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V sklepu o ustavitvi zavarovanja z dne 28. 8. 2023 je sodišče prve stopnje namreč napačno ugotovilo, da ni bila vložena tožba oziroma ustrezen postopek za ugotovitev obstoja skupnega premoženja, kar se je izkazalo kot nasprotno listini, ki jo je v spis predložila upnica, o sprožitvi nepravdnega postopka za delitev skupnega premoženja. Višje sodišče nasprotno dolžniku meni, da opisano predstavlja kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob tem višje sodišče pojasnjuje, da se tako nadomeščeni kot nadomestni sklep nanašata na objektivno isti dejanski stan, četudi je v vsakem od njiju kot posledica protispisnosti dejansko stanje ugotovljeno različno, zato to, da je bila nasprotna listina v spis predložena kasneje, kot je bil izdan nadomeščeni sklep, ne vpliva na ugotovljeno kršitev glede nadomeščenega sklepa - protispisnost. Zgolj to, da sodišče prve stopnje ob opravi poizvedb o sproženem postopku le-tega ni našlo, še ne more iti na škodo upnice oziroma pravic, ki jih je v tem postopku zavarovala z začasno odredbo.

10Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba Ljubljana 2022, str. 265.