VSC Sklep Cp 335/2023

Pritožba predlagateljice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 2. 2023 zavrnilo predlog predlagateljice, da se poraba vode v stanovanjskem bloku na naslovu ..., med stanovalce deli po glavnem števcu tako, da se med stanovalce razdeli glede na število oseb.

2Predlagateljica je v pritožbi najprej poudarila, da pričakuje, da sodišče razjasni, ali je za etažne lastnike, ki upravnika ne potrebujejo, potrebno glasovanje nad 50, 75 ali 100 % lastnikov za opravila na skupnih delih. Sodišče v Celju je v zadevi Cp 230/21 z dne 22. 7. 2021 v točki 2 sklepa potrdilo njeno trditev o potrebnosti 100 % soglasja oziroma soglasja vseh. Poudarila je, da naj sodišče uredi tako, da se bo voda zaračunavala po osebah in da opozarja na to, da s tem, kar je v navedbah v odgovoru na predlog navedel drugi nasprotni udeleženec, izkazal več kršitev zakona in 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljevanju: Pravilnik) glede potrebne soglasnosti lastnikov za odločanje o delih, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Ta člen Pravilnika je kršila tudi skupina etažnih lastnikov, ki ima vodne števce, ko je uničila skupno centralno ogrevanje in so šli na individualno ogrevanje na plin in ob vgradnji števcev, ker niso upoštevali ostalih lastnikov, ki pa še danes nosijo vsakomesečne posledice. Pri tem še izpostavlja, da je drugi nasprotni udeleženec prešel na ogrevanje s toplotno črpalko in to brez dovoljenja ostalih postavil na skupno zemljišče. Sodišče bi moralo vedeti, da si nihče nima pravice delati izboljšav v škodo drugi osebi, ker je ta že po Ustavi zaščitena pred izkoriščanjem. Sodišče je sledilo sedmi nasprotni udeleženki, ki v času, ko so se dogajali omenjeni dogodki, sploh še ni bila lastnica stanovanja št. 8. Drugi nasprotni udeleženec je govoril za vse nasprotne udeležence, pa za to ni imel pooblastila, saj gre za zasebne števce in bi zato moral vsak imeti soglasje od vseh lastnikov. Kot zaključno poudarja, da če zmaga, zahteva povrnitev stroškov za sodno takso, če pa izgubi, pa se sklicuje na 14. člen Pravilnika in zahteva dokaz o 100 % soglasju lastnikov.

3Drugi nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo ponovil svoje navedbe iz odgovora na predlog in navedel kaj vse v večstanovanjski stavbi zaradi nasprotovanja predlagateljice ni urejeno in povzroča po njegovi oceni katastrofalno stanje. Sicer je poudaril, da se strinja z izpodbijanim sklepom.

4Sedma nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo navedla, da vztraja pri svojem odgovoru na predlog.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pravno razlogovanje in sklep sedme nasprotne udeleženke, ki mu je sodišče prve stopnje sledilo, da poseg vgradnje individualnih merilnih naprav za porabo vode v posameznem delu stavbe ne šteje za posel rednega upravljanja, zato pa soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev glede na večstanovanjsko stavbo, ni potrebno, sicer ni pravilno. Vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi konkretnega predloga predlagateljice, glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane, pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (to pa zaradi potrjenosti s strani drugega nasprotnega udeleženca predloženega zapisnika sestanka stanovalcev z dne 12. 7. 1994), da so se v letu 1994 takratni stanovalci in lastniki stanovanj večstanovanjske stavbe ... ob dogovoru za ureditev novega individualnega načina ogrevanja in v zvezi s tem potrebno vgradnjo novih inštalacij, dogovorili tudi o vgradnji novih vodovodnih inštalacij in namestitvi individualnih števcev, za takšen dogovor pa je bilo podano soglasje več kot 51 % takratnih solastnikov, od izvedbe teh dogovorjenih del dalje pa ima v posameznih stanovanjskih enotah 5 od 8 stanovanj vgrajene individualne števce. Sodišče prve stopnje pa je tudi ugotovilo, da se razen teh, ki imajo vgrajene individualne števce, etažni lastniki tudi preostalih dveh stanovanj (še danes) strinjajo s takšnim vzpostavljenim sistemom in posledičnim plačilom porabljene vode, kot izhaja iz tretjega odstavka 27. člena Pravilnika in da temu nasprotuje oziroma predlaga njegovo spremembo le predlagateljica. Ta pa ni uspela dokazati, da njen solastniški delež predstavlja več kot 50 % delež, pa tudi ne, da obstaja več kot 50 % soglasje solastnikov za spremembo sistema odčitavanja porabe vode tako, da se poraba vode deli med stanovalce po številu uporabnikov.

7Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1, Uradni list RS, 18/91, 19/91, 21/94, 23/96, 1/00 in 69/03, 59/19), veljaven v času teka postopka pred sodiščem prve stopnje, je v prvem in petem odstavku 25. člena posel vgradnje merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno toplo in hladno vodo v posamezni obračunski enoti v skladu s posebnim pravilnikom, izrecno opredeljeval kot posel rednega upravljanja (peti odstavek), za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (prvi odstavek). Tudi Stanovanjski zakon (Uradni list RS, 18/91, 19/91), ki je veljal v času sklenjenega dogovora lastnikov stanovanj v letu 1994, je v prvem odstavku 31. člena določal, da je za odločitev v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav potreben sporazum solastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše. 14. člen Pravilnika, na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnica in ki je veljal le do 29. 4. 2022 (ko ga je razveljavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, Uradni list RS 52/22 z dne 15. 4. 2022) in ki je opredeljeval posle, ki zahtevajo soglasno odločanje, med temi poslov vgradnje merilnikov ali odštevalnih sredstev ni zajemal. Ta Pravilnik pa je in še vedno v veljavnem tretjem odstavku 27. člena določa, da če imajo v stavbi vgrajene individualne merilne naprave le nekatere enote, porabniki plačajo uporabo vode po dejansko izkazani porabi na njihovih merilnih napravah, razliko porabe vode med glavno merilno napravo in porabo vode, ki jo plačajo uporabniki posameznih enot z individualnimi merilnimi napravami, poravnajo vsi preostali uporabniki po številu uporabnikov posameznih enot. Glede na takšno pravno podlago se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je leta 1994 dogovorjen in vse od takrat dalje tudi izvrševan dogovor glede namestitve individualnih števcev za meritev porabe vode po posameznih stanovanjskih enotah, kjer so se ti namestili, bil veljavno sklenjen, glede na določilo tretjega odstavka 27. člena Pravilnika pa posledično tudi pravilno opravljena delitev stroškov porabe vode. Ob takšnih ugotovitvah in ugotovitvah, da za morebitno spremembo takšnega dogovora tekom postopka ni bilo podanega soglasja v prvem odstavku 25. člena SZ zahtevane večine, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo predlagateljičin predlog. Pritožbene trditve pritožnice, s katerimi ponavlja svoje nosilno, tudi pred sodiščem prve stopnje izraženo stališče, da je za dogovor o namestitvi individualnih števcev potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov kot solastnikov skupnih delov in naprav, se tako izkažejo kot pravno zmotne. Glede pritožbenih trditev prve tožnice, da je Višje sodišče v Celju v sklepu Cp 230/2021 z dne 22. 7. 2021 potrdilo njeno takšno zatrjevanje, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se je v navedeni odločbi izreklo zgolj o pristojnosti sodišč odločati v postopkih za ureditev razmerij med solastniki glede na določbo 149. člena ZNP-1, v točki 2 obrazložitve sklepa pa je zgolj povzelo vsebino predlagateljičinih pritožbenih navedb.

8Ker se ostali pritožbeni očitki ne nanašajo na po predlagateljici predlagano ureditev razmerij med solastniki, o kateri je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo, so ti pravno nepomembni.

9Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).