VSM Sklep I Kr 36942/2023

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

1Predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je dne 23. 6. 2023 v smislu določbe 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlagal prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II Kpr 36942/2023. Navaja, da je bila preiskovalni sodnici A. A. dodeljena predmetna zadeva, v kateri je bila vložena zahteva za preiskavo zoper osumljenega B. B. zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika. Oškodovanka v tej zadevi je C. C., ki je sodnica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Okrožno in Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu spadata med manjši sodišči in delujeta v isti stavbi, kjer se sodniki in zaposleni medsebojno poznajo, med sodniki pa obstaja tudi kolegialno razmerje ter pri svojem delu vsakodnevno sodelujejo, zato pri vseh sodnikih obstajajo okoliščine, ki ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega sojenja. Po njegovem mnenju so podane okoliščine, ki so takšne narave, da bi nedvomno lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja, zaradi česar predlaga, da se za obravnavanje določi drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2Predlog je utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med sodniki oziroma delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča.¹ Zaupanja v integriteto sodnika sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je oškodovanka okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,² po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

5Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi oškodovanka sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki svojo funkcijo opravlja v isti stavbi kot sodniki Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer sodniki obeh sodišč tudi vsakodnevno sodelujejo, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu predsednika sodišča, okrožnega sodnika svétnika D.D., odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo preiskave in morebitnega nadaljnjega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

¹ Primerjaj odločbe VS RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge.
² Primerjaj odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 12. 2015.