UPRS Sodba I U 669/2023-8

Tožba se zavrne.

1Upravno sodišče RS v Ljubljani (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja za sestavo in vložitev tožbe (točno: pritožbe) zoper sklep Upravnega sodišča v Ljubljani, I U 1615/2022 z dne 7. 2. 2023.

2V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnica vložila prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, I U 1615/2022 z dne 7. 2. 2023. S tem sklepom je bila zavržena tožničina tožba zoper odločbo istega organa, št. Bpp 174/2022 z dne 26. 9. 2022, kot prepozna in ker je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Organ je po vpogledu v vpisnik Upravnega sodišča ter spis ugotovil, da je bila odločba, št. Bpp 174/2022, tožnici vročena 11. 10. 2022, rok za vložitev tožbe se je iztekel 10. 11. 2022. Tožnica je tožbo vložila 22. 11. 2022, torej po poteku roka za vložitev tožbe (28. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Iz sklepa tudi izhaja, da je bila tožničina tožba zavržena, ker je bilo o njeni tožbi zoper odločbo, št. Bpp 174/2022, že odločeno s sodbo, I U 1554/2022 z dne 24. 11. 2022. Sodišče tako ni imelo vsebinske podlage za obravnavo tožbe iz razloga po 2. in 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Glede na povedano, upoštevajoč 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), je organ zaključil, da pritožbe zoper sklep, I U 1615/2022, ni smiselno vlagati, saj glede na predhodne ugotovitve pritožbeni postopek v tej zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Organ je zato njeno prošnjo zavrnil.

3Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo in predlagala njeno odpravo, pri čemer naj sodišče ob upoštevanju njenih navedb in z zasledovanjem postopkovne pravičnosti prekine nedopustnost njene situacije. Organ za BPP ni ugotovil dejanskega stanja, v kateri se omejujejo njene pravice do: učinkovitega pravnega sredstva, do enake obravnave pred zakonom, do socialne varnosti, do javnih sredstev, zasebne lastnine ter njene osebnostne pravice. Predlaga svoje zaslišanje, ker je upnica Republike Slovenije. Je bivša lekarnarica in brezdomka. Že od začetka se nahaja v podrejenem položaju, pri čemer je toženka ni zaščitila in je odgovorna za nastalo situacijo. Nedopustno ji je omejena ustavna pravica do pritožbe in učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), ki izhaja iz načela zakonitosti (2. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Kršen je bil tudi 31. člen ZBPP. Da je upravičena do BPP, ji je zatrdil varuh Peter Svetina. Postopek je bil voden v nasprotju s 7., 8. in 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Napačno je tudi sklicevanje organa na 36. člen ZUS-1 glede na njen položaj.

4Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 669/2023 z dne 30. 5. 2023, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Gre za spor v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči zaradi neizkazanih zakonskih pogojev po ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

Odločitev sodišča

6Tožba ni utemeljena.

7V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP, ki jo je ta sprejel na podlagi 24. člena ZNPP, po tem, ko je ugotovil, da tožnica vlaga prošnjo za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, I U 1615/2022-10 z dne 7. 2. 2023.

8Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9Iz obrazložitve odločbe je tudi razvidno, da se je organ za BPP pri svoji odločitvi oprl na 2. in 8. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj, po 8. točki istega odstavka pa, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.

10Tudi po presoji sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper sklep, I U 1615/2022-10 z dne 7. 2. 2023, ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je toženka utemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP, saj tožnica ob upoštevanju določb ZUS-1 ne more pričakovati uspeha z vložitvijo pritožbe zoper citirani sklep.

11Podatki spisa oziroma natančneje razlogi iz obrazložitve odločbe namreč izkazujejo, da je tožnica tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022, vložila prepozno (30-dnevni rok za vložitev tožbe, ki teče od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), se je iztekel 10. 11. 2022, tožnica je tožbo vložila 22. 11. 2022), hkrati pa, da je Upravno sodišče s sodbo, I U 1554/2022 z dne 24. 11. 2022 (ki je postala pravnomočna istega dne, tj. 24. 11. 2022), odločilo o tožničini tožbi zoper odločbo, št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022, torej je bila o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba.

12Tožnica zgoraj povzetim ugotovitvam organa za BPP ne ugovarja. Meni pa, da bi ji morala biti BPP dodeljena zaradi njene nedopustne življenjske situacije, ki jo podrobno opisuje, ob tem se sklicuje tudi na 31. člen ZBPP.

13Sodišče tožnici pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), med drugim (kot že zgoraj citirano), če prosilec izkaže, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh (24. člen ZBPP). Že zato tožnica drugačne odločitve v tem primeru ne more doseči. Sklicevanje na 31. člen ZBPP (ki ureja sestavo strokovne službe za BPP) je tako tudi neutemeljeno. Drži, da so organi za BPP po tej določbi (med drugim) zavezani, da pomagajo prosilcu za BPP, vendar pa to ne pomeni dajanje pomoči prosilcem, ki se jim BPP (kot to določa zakon) ne more odobriti zaradi neizkazovanja zakonsko določenih pogojev.

14Tožnica tudi ugovarja, da je organ kršil 7., 8. in 9. člen ZUP. Te določbe sodijo v poglavje Temeljnih načel ZUP, po katerih morajo (med drugim) postopati organi, ko odločajo o konkretni upravni zadevi. 7. člen tako predpisuje varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, 8. člen nalaga organu, da zasleduje načelo materialne resnice s tem, da ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, 9. člen pa, da se stranko pred izdajo odločbe seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločbo.

15Tožnica zgolj s pavšalnimi navedbami o kršitvah citiranih določb ZUP ne more biti uspešna. V kolikor pri tem uveljavlja, da bi moral organ, kljub v postopku ugotovljenim ter (tudi) nespornim okoliščinam in dejstvom, na katerih temelji izpodbijana odločba, odločiti drugače, tj. v njeno korist, pa sodišče odgovarja (kot tudi že povedano), da bi organ s tem kršil zakon.

16Iz enakih razlogov sodišče zato tudi ne sprejema tožbenih ugovorov v zvezi z opisi preteklih dogajanj, zaradi katerih se je - kot to meni tožnica - po krivdi toženke znašla v nedopustni situaciji in so ji po njenem mnenju kršene ustavne pravice (25., 2. in 22. člen Ustave), saj tožnica z ničemer ne pojasni povezave med opisanimi dogodki in izpodbijanim aktom. Ker sodišče sodi, da je odločitev pravilna in kot taka tudi izhaja iz izreka odločbe, pa tudi ni v nasprotju z Ustavo RS in EKČP.

17Sodišče pri tem še pripominja, da je predmet presoje izpodbijana odločba, ne pa morebitni drugi postopki, v katerih je tožnica udeležena.

18Na drugačno presojo v zadevi zato tudi ne more vplivati navedba v tožbi, da varuh (človekovih pravic RS - op. sod.) meni, da je do BPP upravičena, saj je za odločanje o BPP v tem primeru pristojna Služba za BPP pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani, torej organ za BPP, ki je v tej zadevi akt tudi izdal.

19Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijani akt zakonit in ker hkrati ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

20O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je tožnica vložila prošnjo za BPP v obliki in obsegu sestave in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1615/2022 z dne 7. 2. 2023, s katero je bila zavržena njena tožba zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 174/2022 z dne 26. 9. 2022, da je tožnica tožbo zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 174/2022 z dne 26. 9. 2022, vložila prepozno in da je Upravno sodišče RS s sodbo, I U 1554/2022 z dne 24. 11. 2022, odločilo o tožničini tožbi zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 174/2022 z dne 26. 9. 2022), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).