VSRS Sklep I Up 72/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog prvega tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo kot nedovoljen na podlagi prvega odstavka 120. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Iz obrazložitve sklepa izhaja, da prvi tožnik v predlogu ni zatrjeval, da je zamudil kakšen rok za opravo procesnega dejanja, zamuda roka pa je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga.

3Prvi tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo in v njej navedel, da je sodišče zmotno zaključilo ugotovitev glede pritožnikove postulacijske sposobnosti. Spregledalo je, da je bila pooblaščenka A. A. izrecno pooblaščena za ves čas trajanja sodnega postopka, zlasti in izrecno še za pritožbo in je bilo navedeno pooblastilo ves čas v spisu. Zmoten je zaključek v 11. točki. Izčrpana pravna sredstva potrdijo nepravilne odločitve, kar pritožniku onemogoča pošteno uveljavljanje njegovih zakonitih upravičenj. Če sodišče meni, da je postopalo zakonito, bo pritožnik zaradi nedopustnih posledic neutemeljenega ukrepa kmetijskega inšpektorja in škode, ki jo bo posledično utrpel, moral poseči po pravnih možnostih. Sodišču predlaga preučitev spisovne listine, ki je predmet njegove pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5ZUS-1 v relevantnem delu prvega odstavka 24. člena določa, da če stranka iz opravičenega vzroka zamudi rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Za vrnitev v prejšnje stanje morajo biti kumulativno izpolnjene vse zahteve, ki jih določa zakon.

6Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da v postopku, v katerem predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ni zamudil kakšnega roka za opravo dejanja v postopku, ki ga zaradi zamude kasneje ne bi mogel več opraviti oziroma ga sodišče pri odločanju zaradi zamude ne bi upoštevalo.

7Ob takem dejanskem stanju Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedovoljen. Pritožnik tudi v pritožbi ne zatrjuje, da je zamudil kakšen rok za opravo procesnega dejanja, temveč ponavlja navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, da sodišče neutemeljeno ni upoštevalo naknadno predloženega pooblastila.

8Ta pritožbeni ugovor ne more biti uspešen. Glede predhodnega zavrženja pritožnikove pritožbe zaradi neizkazane postulacijske sposobnosti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ji pritožnik ne nasprotuje, izhaja, da je pritožnik pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča II U 161/2021-18 z dne 9. 12. 2021 vložil pravočasno. Na poziv sodišča, naj predloži dokazilo, da ima opravljen pravniški državni izpit, pa zahtevanega dokazila v roku (niti kasneje v postopku) ni predložil, in v postopku tudi ni zatrjeval, da ima takšen izpit opravljen oziroma, da iz opravičenega razloga zahtevanega potrdila sodišču v postavljenem roku ni mogel predložiti pravočasno. Predložil je le pooblastilo za zastopanje pooblaščenki z opravljenim pravniškim državnim izpitom in potrdilo, iz katerega izhaja, da ima pooblaščenka opravljen pravniški državni izpit (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9Pritožnikove navedbe, da sodišče ni upoštevalo oziroma je spregledalo, da je bila pooblaščenka A. A. izrecno pooblaščena za ves čas trajanja sodnega postopka, za odločitev v obravnavani zadevi niso relevantne. Tudi sicer pa je bilo o pomanjkanju postulacijske sposobnosti pritožnika za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča II U 161/2021-18 z dne 9. 12. 2021 v povezavi s sklepom II U 161/2021-18 z dne z dne 2. 7. 2021 že pravnomočno odločeno s sklepom Vrhovnega sodišča I Up 111/2022 z dne 26. 9. 2022.

10Neutemeljeno je tudi pritožnikovo stališče, da je zmoten zaključek v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je tudi sicer podano le pavšalno. Iz navedene točke izhaja stališče Upravnega sodišča, ki sicer za odločitev v obravnavani zadevi ni relevantno, da stranka z naknadno danim pooblastilom osebi z opravljenim pravniškim državnim izpitom ne more sanirati očitnega pomanjkanja svoje postulacijske sposobnosti v času, ko je sama vložila pritožbo. Slednje je po oceni Vrhovnega sodišča pravilno in skladno z ustaljeno interpretacijo v sodni praksi.¹

11Vrhovno sodišče se tako strinja s temeljno ugotovitvijo sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijanega sklepa, da pritožnik v predlogu ni zatrjeval, da je zamudil kakšen rok za opravo procesnega dejanja, zamuda roka pa je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

12Ker je torej odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilna in zakonita, ostale pritožbene navedbe pa za to odločitev niso relevantne, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

13O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da o pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik.

¹ Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 427/2009 z dne 16. 12. 2010, I Up 412/2009 z dne 16. 12. 2010, II Ips 462/2008 z dne 17. 9. 2009, I Up 201/2010 z dne 26. 1. 2011, itd.