VSL Sodba VII Kp 31665/2021

I.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se obdolženega A. A.,

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku,

oprosti obtožbe,

da je

trdil in raznašal nekaj iz osebnega in družinskega življenja zasebnega tožilca, kar lahko škoduje dobremu imenu, s tem, da je dne 26.2.2021 telefoniral na CSD, čeprav tam ni stranka nobenega postopka, na kar je bil tudi opozorjen, in socialni delavki C. C. dejal, da je bilo na sodišču dokazano, da je zasebni tožilec užival kokain, medtem, ko je tega (jemanja kokaina, op. zasebnega tožilca) po krivem obtoževal svoje partnerke ter ponaredil dokumente glede tega,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje opravljanja po prvem odstavku 161. člena Kazenskega zakonika.

II.

Po drugem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku mora stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika, povrniti zasebni tožilec.

1Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijanim sklepom obdolženemu A. A. izreklo sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje opravljanja po prvem odstavku 161. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Na podlagi 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) mu je naložilo plačilo stroškov tega kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebnih izdatkov zasebnega tožilca in potrebnih izdatkov ter nagrade njegove pooblaščenke, kar bo vse odmerjeno po pravnomočnosti tega sklepa.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje zagovornik obdolženega zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, naj se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se obdolženega oprosti obtožbe, stroške kazenskega postopka vključno s sestavo te pritožbe pa naloži v plačilo zasebnemu tožilcu.

3Pooblaščenec zasebnega tožilca je odgovoril na pritožbo s predlogom, da se jo zavrne in potrdi »sodbo sodišča prve stopnje«.

4Pritožba je utemeljena.

5Obdolženi je v svojem zagovoru povedal, da ni kriv in da je vse naredil zaradi varstva mladoletnega otroka (t.j. vnukinje D. D., ki je hči njegove hčerke B. B. in zasebnega tožilca) ne pa z namenom, da bi žalil zasebnega tožilca. Tako glede kokaina kot lažnega testa je govoril samo z uslužbenko na centru za socialno delo in nikakor ni širil teh stvari komurkoli drugemu. Ker je zasebni tožilec na svoji internetni strani objavil dokument, iz katerega je razvidno, da žali in ponižuje svojo bivšo partnerko, B. B., češ da uživa prepovedane substance, celo v nosečem stanju, in je objavil tudi dokument o teh prepovedanih substancah, da je dobil rdeč las in ga poslal v analizo v Rosenheim, je sam stopil v kontakt s to ustanovo in jih vprašal, kaj to pomeni in so mu poslali odgovor, da to lahko zasebni tožilec uporablja samo za svoje zasebne zadeve, na internetu pa je objavil, da je to las B. B.

6Jedro pritožbenih navedb je, da je stališče prvostopnega sodišča, da obdolženi ni izkazal pogojev iz petega odstavka 161. člena KZ-1, napačno. Kaznivega dejanja iz 161. člena KZ-1 niti pojmovno ni mogoče storiti s prijavo ali sporočilom resničnega dejstva pristojni instituciji in to v katerem koli postopku, ki se tiče koristi mladoletnih otrok.

7Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je prvostopno sodišče svojo presojo obdolženčevega ravnanja opravilo z napačnega materialno pravnega izhodišča, da se obdolženi ne more razbremeniti svoje krivde z navedbo, da je informacijo o uživanju kokaina s strani zasebnega tožilca posredoval Centru za socialno delo X (v nadaljevanju: CSD) z namenom zaščite svoje mladoletne vnukinje. To je utemeljevalo z argumentoma (1) da gre za podatek iz junija 2020 in (2) da obdolženi kot stari starš in ne da bi bil stranka v postopku ni tisti, ki bi bil dolžan o tem obveščati CSD ter zaključilo, da je obdolženec ravnal zgolj in izključno iz razloga škodovati zasebnemu tožilcu.

8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče vsa odločilna dejstva ugotovilo pravilno in popolno, vendar je zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča napačno sklepalo na obstoj odločilnih dejstev. Pritožbeno sodišče je zato v delu, ki se nanaša na dokaze, ki jih je prvostopno sodišče izvedlo neposredno, v enakem spoznavnem položaju, kot prvostopno sodišče, deloma pa ugotovitve prvostopnega sodišča temeljijo na posredno izvedenih dokazih (branje listin), zato so izpolnjeni pogoji za spremembo izpodbijanega sklepa na seji senata (drugi odstavek 450. člena ZKP). Glede povoda za obdolženčev klic na CSD 26. 2. 2021 dejansko stanje ni popolno razčiščeno in pooblaščenci zasebnega tožilca utemeljeno navajajo, da obdolženi tega dne še ni imel poročila o poteku stika zasebnega tožilca s hčerko prejšnjega dne 25. 2. 2021. Vendar pa povod za njegov klic ni odločilno dejstvo. Ne glede na to, ali je povod izviral iz dogajanja na stiku 25. 2. 2021 ali iz katerega od prejšnjih stikov, je obdolženi imel vsaj pravico, če ne celo dolžnost, informirati CSD o podatku o uživanju kokaina s strani zasebnega tožilca.

9Okoliščina, da bi to lahko storila obdolženčeva hčerka B. B. ne pomeni, da obdolženi ni imel lastnega upravičenega interesa strokovni sodelavki CSD C. C., sporočiti navedeno informacijo. Priznani interes ni omejen samo na lastne interese obdolženca, pač pa se razteza tudi na primer, ko je obdolženi tesno povezan z interesom, ki ga varuje (na primer bližnje sorodstvo, kot je to v obravnavanem primeru: ded – vnukinja; Šorli M. in Čeferin R., člen 158, robna št. 67, v Korošec D., Filipič K. in Zdolšek S. (2019): Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju: VZKPD KZ-1). Na tesno naravo takšnih sorodstvenih vezi kaže dejstvo, da se že po zakonu šteje, da so stari starši tiste osebe, do katerih ima otrok posebne pravice do stikov (prvi odstavek 132. člena Družinskega zakonika (DZ). Pravica starih staršev do stikov z vnuki je pravno varovana po tretjem odstavku 53. člena Ustave Republike Slovenije (URS; Up-677/19-37 z 12. 3. 2020) kot tudi po 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP; zadeva Q in R proti Sloveniji z 8. 2. 2022, tč. 94).

10CSD sicer v času storitve očitanega dejanja res ni bil organ, ki bi odločal o stikih staršev D. D., saj so se ti, skladno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II N 448/2020 s 14. 1. 2021, že izvajali v obliki nadzorovanih stikov na CSD. Vendar je po eni strani informacija o uživanju kokaina s strani enega od staršev pomembna tudi v fazi izvajanja stikov, po drugi strani pa ima center za socialno delo splošno nalogo izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstva njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi (153. člen DZ). V zvezi s stiki staršev z otrokom center za socialno delo nima vloge samo pri sklenitvi sporazuma (tretji odstavek 144. člena DZ), pač pa tudi pri izvajanju stikov pod nadzorom, saj mora strokovna oseba spremljati potek stikov in enkrat mesečno pripraviti poročilo, ki ga pošlje sodišču (tretji odstavek 163. člena DZ) in po potrebi predlagati ustrezno spremembo izrečenega ukrepa (drugi odstavek 164. člena DZ). Časovna odmaknjenost nastanka podatka o uživanju kokaina s strani zasebnega tožilca ni takšna (osem mesecev), da bi izgubila relevantnost.

11Upravičenje obdolženega, da posreduje inkriminirano informacijo, izhaja tudi iz določb četrtega odstavka 7. člena DZ, po kateri morajo tudi fizične osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za njegovo korist. Informacija o uživanju kokaina s strani starša je nedvomno pomembna z vidika odločanja o otrokovih koristih. Določbe 154. člena DZ obdolžencu te pravice ne jemljejo, saj določajo le, da imajo starši pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka ter obveznost države, da ukrepa, če starši tega ne izvajajo. Glede na vse navedeno je okoliščina, da obdolženi ni bil stranka v postopku pred CSD nepomembna oziroma je pomembna le glede tega, da delavka CSD njemu ni smela posredovati informacij, kot je to navedeno v tretji povedi tretjega odstavka povzetka njunega pogovora. Obdolženčevo posredovanje informacije strokovni sodelavki CSD je torej bilo utemeljeno in v skladu s pristojnostmi tega organa.

12Resničnost obdolženčeve dejstvene trditve je dokazana z izvedenskim mnenjem dr. F. F. s 27. 6. 2020 (priloga A2), saj iz njega med drugim izhaja, da je pri zasebnem tožilcu bila potrjena uporaba kokaina. Glede resničnosti te trditve je okoliščina, da je obdolženi zanjo izvedel od hčerke B. B. in da izvira iz drugega sodnega postopka, nepomembna. Za presojo uspešnosti dokaza resnice, ki se lahko dokazuje tudi z okoliščinami, s katerimi se je obdolženec seznanil po podanih trditvah (Šorli M., člen 160, robna št. 16, v VZKPD KZ-1), je pomembno le, da takšen dokaz v trenutku odločanja sodišča obstaja.

13Očitek zasebnega tožilca na katerega se je obdolženi odzval z navedbo o krivem obtoževanju in ponareditvi dokumenta je meril na uživanje kokaina s strani obdolženčeve hčerke, informacija o uživanju kokaina s strani staršev pa je, kot že rečeno, pomembna tudi glede varstva koristi vnukinje. Obdolženi je torej tudi pri tej izjavi imel upravičen interes, razlika je, da je povezan ne le z vnukinjo D. D., pač pa še s hčerko B. B.

14Iz zdravniškega potrdila laboratorija Bavarian Lifescience št. RM 000 s 6. 9. 2019 (priloga B3/1/6) je sicer razvidno, da naj bi v analiziranih laseh bile najdene sledi drog, vendar ni nikjer navedeno, čigavi lasje so bili analizirani, to potrdilo pa je bilo objavljeno na blogu zasebnega tožilca 27. 3. 2020 z jasnim zapisom, da gre za analizo las nekdanje partnerke zasebnega tožilca in hčerke obdolženca, B. B.

15Kot navaja pritožnik se obdolženčeva izjava, da je zasebni tožilec jemanje kokaina „po krivem obtoževal svoje partnerke ter ponaredil dokumente glede tega“ nanaša prav na to, da je zasebni tožilec listino, ki se ne nanaša na B. B., objavil in uporabil za dokazovanje neresničnih dejstev, ne pa, da bi zasebni tožilec ponaredil sam izvid laboratorija.

16Inkriminirana izjava obdolženca je povzetek razgovora narejen s strani strokovne delavke CSD, ne pa, kot je pri obravnavanem kaznivem dejanju običajno, dobesedni navedek. Glede na celotni kontekst obdolženčevega pogovora s strokovno delavko uporabe besede „ponaredi“ ni mogoče razumeti v smislu zakonsko definiranega pojma „ponareditev listine“ (251. člen KZ-1), pač pa laično, kot je to okoliščino navedel tudi v svojem zagovoru: da je vse, kar je zasebni tožilec navajal za njegovo hčerko, čista laž. Tudi če bi očitek meril na storitev kaznivega dejanja po 251. členu KZ-1, ki se preganja po uradni dolžnosti, je za presojo odločilno, da če je žaljiva obdolžitev bila storjena pri varstvu upravičenih koristi obdolženca (kar je že obrazloženo) in če se dokaže, da je obdolženi imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Da je obdolženi imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svoje izjave je potrjeno z dopisom dipl. inž. G. G. s 5. 5. 2021 (priloga B3/1/5), da »identiteta osebe ni bila preverjena in dokumentirana. Torej rezultat ni uporaben za karkoli, samo za zasebno rabo in ni povezan z določeno osebo.« Iz konteksta objave na blogu zasebnega tožilca je očitno, da vsebina laboratorijskega izvida sama zase nima pomena, v povezavi z imenom B. B. pa iz objave izhaja prav obtožba, da B. B. dokazano uživa prepovedane droge, kar pa iz izvida ne izhaja.

17Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je obdolženi posredoval informacijo, za katero je dokazal resničnost pri obrambi svojih upravičenih interesov. Izjava je bila podana strokovni delavki organa, ki varuje otrokove koristi na primeren način, to je z golo trditvijo dejstva, brez vrednostne sodbe ali slabšalne izjave (zato ni podano katero drugo kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime). Kot v za to zadevo relevantnem delu določata četrti in peti odstavek 161. člena KZ-1 resničnosti tistega, kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja koga drugega, ni mogoče dokazovati, razen če je to storjeno pri obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi. Če obdolženi dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje. Ker so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 161. člena KZ-1 je protipravnost očitanega dejanja izključena. Očitano dejanje torej ni kaznivo dejanje, zato je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo (prva točka 358. člena KZ-1).

18Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja še, da je prvostopno sodišče s popravnim sklepom popravljalo izvirnik sklepa, kar je nedovoljeno, saj se na ta način lahko popravlja le pomote pisno izdelanega sklepa (prvi odstavek 365. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 446. člena ZKP). Glede na odločitev pritožbenega sodišča je ta kršitev postala brezpomenska.

19Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo obtožbe obeh očitanih kaznivih dejanj. Ker je obdolženi oproščen obeh kaznivih dejanj po zasebni tožbi, mora zasebni tožilec v skladu z drugim odstavkom 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.