VSL Sodba I Cp 825/2023

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II. in V. točka izreka) potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju toženec) naložilo, da je dolžna iz nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-2 prestaviti in v okviru nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-3 izvesti svoj vodni števec, zazidati odprtino za vrata, ki vodi iz kleti nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-2 v klet nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-3 ter odprtino za vrata, ki vodi iz kuhinje nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-2 v dnevno sobo nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-3, odstraniti teraso s stopnicami na severni strani stavbe z ID znakom stavba 0000-1902 in vzpostaviti prejšnje stanje to je balkon izmer 3 m (po dolžini) in 140 cm (po širini), odstraniti betonske plošče na nepremičnini z ID znakom parcela 0000 572/4 ter odstraniti oziroma vzpostaviti zelenico, odstraniti inštalacije, to je cevi za ogrevanje, ki so napeljane iz kleti nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-2, kjer se nahaja peč, do kleti nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-3, in sicer v celotnem delu, v katerem potekajo po kleti nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-2, odstraniti inštalacije, to je vodovodne cevi, ki so napeljane iz kleti nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-2, do kleti nepremičnine z ID znakom stavbe 0000-1902-3, in sicer v celotnem delu, v katerem potekajo po kleti nepremičnine z ID znakom del stavbe 0000-1902-2 (I. točka izreka), hkrati je tožencu naložilo, da se v bodoče vzdrži takšnih ravnanj in posegov (II. točka izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. in IV. točka izreka) ter odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnika) povrniti pravdne stroške, o katerih bo sodišče odločalo s posebnim sklepom (V. točka izreka).

2Zoper del sodbe, v katerem je zahtevku tožnikov ugodeno, se je pravočasno laično pritožil toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne.

3V obširni pritožbi trdi, da je tožba spisek želja s ciljem izvajanja pritiska. Zahtevka glede cevi za ogrevanje in odprtine za vrata sta preuranjena. Zahtevka glede vodnega števca in terase pa sta zastarana. Tožnika sta navedla številne neresnice. Delo sta s tem sodišču oteževala in ga zavajala v svojo korist. Ne drži, da ima ključ vrat, ker je ključavnico zamenjal izvršitelj A. A. Ni res, da sta se tožnika glede vodnega števca dogovarjala z gospodom B. B. Zato predlaga, da se izvede dokaz, da sta tožnika navajala neresnice v postopku in se izda sklep o neverodostojnosti teh izjav. Glede parkirnega mesta bi moralo sodišče primerjati vlogo toženca z vlogami tožnikov in samo ugotoviti, kaj je bilo res in kaj ne ter razkrinkati laž tožnikov. Njegov edini poseg v skupno zemljišče po prevzemu stanovanja številka 2 v zemljiškoknjižno last tožnikov je bil ta v zvezi s parkirnim mestom (ploščami), vendar s tem tožnikov ni nadlegoval. Vztraja, da sta bivša lastnica in drugi stanovalec želela, da glede vodnega števca ostane tako kot je. Predlaga zaslišanje C. C. starejšega, zaslišanje soseda B. B. ter vpogled v elektronsko sporočilo soseda B. B. z dne 29. 12. 2022. Vztraja tudi, da so cevi za ogrevanje del zakonitega stanja. Zahtevek je v tem delu preuranjen, ker tožnika o tem z njim nista komunicirala, poleg tega je zastaran. Cevi za ogrevanje njegovega stanovanja so bile napeljane na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine, zato kakšnega posebnega soglasja tudi ni rabil. Tožnika se sprenevedata, da ne vesta, kaj pomeni zatečeno stanje predmetnega stanovanja. Tožnika sta zainteresirana za likvidacijo skupne peči. Predlaga, da se tudi v zvezi s tem zasliši C. C. starejšega. Tudi razširitev balkona je del zakonitega stanja. Tudi ta zahtevek je zastaran. Poseg za mamo ni bil moteč. Če gre za črno gradnjo, se tožnika lahko obrneta na pristojni organ. Tožnika nista dokazala, da soglasja bivše lastnice D. D. ni imel. Če soglasij sodišču oziroma tožnikoma ni predložil, to ne pomeni, da jih ni imel. Po več kot 10 letih jih ni našel, možno pa je tudi, da je imel le ustna soglasja. Neverodostojne izjave tožnikov sodišče ne bi smelo upoštevati, enako velja glede njunega zanikanja, da je toženec imel soglasje D. D. in kaj je ta povedala. Dejansko stanje je treba ponovno ugotoviti in zaslišati tudi pričo B. B. V nasprotnem primeru bo tožencu nastala škoda. Tudi stanje glede odprtin za vrata je zakonito in omogoča neovirano uporabo obeh stanovanj, tako kot je bilo že ves čas. Zahtevek je preuranjen. Dokler se izvršili postopek I 1832/2019 ne zaključi, ne bo dal nobenega soglasja za poseg v obstoječe stanje, ki ni nujen. Poleg tega sta tožnika s svoje strani odprtine že zazidala. Sicer pa je izraz „odprtine za vrata“, ki ga uporabljata tožnika, zavajujoč. V odprtinah za vrata so bila namreč vedno vgrajena tudi vrata. Ključavnice je zamenjal izvršitelj in ključe vzel s seboj. Zazidava odprtin vrat ni nujna. Odprtina za vrata iz kuhinje stanovanja 2 v sobo stanovanja 3 je bila narejena ob gradnji prizidka na podlagi skupnega načrta, da se s prizidkom pridobi sobo za mamo. Drugi dve zdaj mejni odprtini in vrata v njih pa sta bili od vsega začetka in tam ni bilo nobenega prebijanja. Ob odselitvi toženca na Poljsko v letu 2003 pa je bil po dogovoru prehod po zamenjavi prostorov, po kateri je soba pripadala k toženčevemu stanovanju, le pregrajen z leseno oblogo. Z odstranitvijo obloge se je mama strinjala in se ni pritoževala. V dokaz predlaga poročilo o izvršenih dejanjih s strani izvršitelja A. A. z dne 18. 11. 2019 ter predlaga zaslišanje priča C. C. starejšega ter A. A. Na postavljenih ploščah, namenjenih za parkiranje, pa se na fotografiji nahaja vozilo tožnikovega stanovalca E. E. Ne drži, da bi toženec kdaj v stanovanju imel osem ljudi, imel jih je šest, tožnika pa skoraj vedno vsaj enega, od junija ali julija 2020 pa vsaj dva. Sodišče bi moralo ugotoviti kaj drži in kaj ne, prednost trditvam tožnikov pred toženčevimi ne bi smelo dajati. Glede dokazovanja je osnovno načelo, da je to na strani tožnikov. Betonirani pas plošč 50 x 50 cm je obstajal že veliko prej, to lahko po potrebi potrdijo tudi vsi sosedje, po njegovem naročilu pa sta bila položena le dva dodatna pasova takih plošč. Tudi tožnika sta zabetonirala zelenico, ko sta pod kuhinjskim oknom njunega stanovanja naredila parkirišče za dve vozili svojih stanovalcev. To jima je toženec sam sugeriral, ko se je izkazalo, da tudi dodatno pridobljeno parkirno mesto ne rešuje povečanih potreb stanovalcev. Soglasje toženca za dodatno parkirišče tožnikov je bilo dano edino pod pogojem, da tožnika pristaneta na dodatno - predmetno parkirno mesto za toženčeve potrebe. Predlaga zaslišanje priče B. B., F. F. in G. G. Zaključuje, da ni storil nič takšnega, kar bi utemeljevalo prepovedni zahtevek, in je zato ta neutemeljen.

4Na pritožbo sta odgovorila tožnika in predlagata, da se jo zavrne ter priglašata stroške pritožbenega postopka.

5Na odgovor na pritožbo je toženec podal odgovor, v katerem komentira tožnikove navedbe, vztraja pri svojih trditvah ter še dodatno predlaga zaslišanje priče H. H. (in ponovno C. C.) in pojasnjuje, da se na narok za 12. 7. 2022 ni čutil povabljenega, ker je na vabilu pisalo I. I.

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožbeni očitki so neutemeljeni in zaradi neupravičenih novot tudi neupoštevni. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi pravno pomembna dejstva.

8V skladu s 7. členom ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo oziroma s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP).

9Tožnika sta svoje trditveno in dokazno breme v postopku uspešno izpolnila. Tožbeni zahtevek sta gradila na trditvah, da sta lastnika nepremične stvari (stanovanja s pripadajočim skupnimi deli in napravami) in da ju toženec v lastninski pravici protipravno vznemirja. S predlaganimi dokazi sta navedeno tudi dokazala¹. Toženec je podal le odgovor na tožbo. Tožbene trditve je delno zanikal in trdil, da je zemljiškoknjižno lastništvo tožnikov ves čas sporno, stanje kakršno je, pa je zakonito in ga morata tožnika sprejeti. Edini dokaz, ki ga je tožnik v dokaz svojih trditev podal, je slika vozila na betonskih ploščah. Sicer pa dokazov za svoje trditve ali v nasprotni dokaz tožnikovih trditev ni predlagal. Tudi vabilu sodišča na glavno obravnavo se ni odzval, po naroku je sodišču poslal dopis, v katerem je navedel, da se je obravnave na sodišču nameraval udeležiti, vendar se v takratni situaciji ni mogel pravočasno odpraviti na naporno potovanje iz kraja stalnega bivališča. Predloga za preložitev ali za ponovno opravo naroka ni podal.

10Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo na podlagi prvega odstavka 99. člena SPZ². Na podlagi neprerekanih navedb³ in izvedenega dokaznega postopka je zanesljivo ugotovilo, da sta tožnika solastnika stanovanja 2 s pripadajočimi deli in napravami in da ju toženec protipravno vznemirja v njuni lastninski pravici, ker je zatrjevana dela izvršil brez soglasja ostalih lastnikov, mimo etažnega načrta, obveznosti iz pogodbe z dne 16. 9. 1994 glede števca za vodo pa ni izpolnil. Zato mu je utemeljeno naložilo, da poskrbi za svoj vodni števec, saj ni dokazal, da so se z obstoječim stanjem res vsi strinjali. Prav tako utemeljeno mu je naložilo, da zazida odprtine za vrata in zmanjša obseg balkona, saj toženec ni dokazal, da je imel za ta posega materino soglasje ali podlago v etažnem načrtu, da sta tožnika odprtine s svoje strani zazidala, ključ vrat pa ima izvršitelj, pa trdi šele v pritožbi. Možnost prehoda med prostori tožnikov in toženca pa je brez dvoma moteča. Iz kleti je dolžan odstrani tudi svoje inštalacije za vodo in ogrevanje. Toženec se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na pogodbo o razdružitvi solastnine z dne 16. 9. 1994, saj sta tožnika trdila, da je toženec ta dela izvedel po sklenitvi pogodbe o ustanovitvi etažne lastnine in o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki z dne 29. 6. 2006, toženec pa nasprotnega ni dokazal. Trdil je le, da so cevi del zatečenega stanja. Za izvedbo teh del po pogodbi iz leta 2006 pa rabi soglasje solastnikov, ki ga ni dokazal. Šele v pritožbi pa tudi trdi, da se tožnika v zvezi s tem nanj sploh nista obrnila. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi vse tri ugovore toženca glede parkirišča. Tožnika sta zanikala toženčevo navedbo, da sta novo parkirno mesto hotela uporabljati oziroma sta ga uporabljala. Trdila sta, da sta se glede parkiranja sicer želela dogovoriti s tožencem, a ne na način, kot je to samovoljno storil toženec. Toženec bi zato moral dokazati, da je soglasje imel, pa ni. Toženec svojega posega tudi ni uspešno opravičil s trditvijo, da je bil poseg nujen. Pritožbeno sodišče se strinja, da je za izdelavo parkirišča na zelenici z betoniranjem kolesnic potrebno soglasje vseh solastnikov, kot to zapoveduje 67. člen SPZ, tega pa toženec ni imel. Toženec tudi ustnega dogovora glede razdelitve zemljišča z D. D. ni dokazal in s tem tudi ne, da je poseg izvedel na svojem delu zemljišča. Zato je betonske plošče dolžan odstraniti. Ker je sodišče ugotovilo, da opisani posegi trajajo že dlje časa in ker se toženec kljub pozivu tožnikov dlje časa upira vzpostavitvi prejšnjega stanja, pa mu je tudi utemeljeno naložilo, da se v bodoče vzdrži takšnih ravnanj in posegov.

11Toženec šele v pritožbi v svojo obrambo postavlja konkretne trditve in v dokaz tem trditvam predlaga izvedbo dokazov (vpogled v listine in zaslišanje prič). Podaja tudi ugovor zastaranja. V skladu s tretjim odstavkom 286. člena ZPP lahko stranke po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Postopek na prvi stopnji je že končan. Toženec ne navaja razlogov, zakaj novih dejstev, dokazov in ugovora zastaranja⁴ ni pravočasno podal. Zato so to nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, ker jih prvostopenjsko sodišče ni moglo presojati, pritožnik pa tega ni ustrezno opravičil (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12Ker pritožbeno sodišče tudi pri pritožbenem preizkusu ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi v stroškovnem delu. Tožnika sta z zahtevkom v pretežnem delu uspela, glede zavrnjenega dela zahtevka pa posebni stroški niso nastali, zato je prav, da jima toženec povrne stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

14Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnika sta v odgovoru na pritožbo v bistvenem le prerekala pritožbene navedbe in opozorila na pritožbene novote, s čimer k rešitvi zadeve nista bistveno prispevala in je zato pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbenega postopka nosita sama. Toženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.

¹ Negativnih dejstev pa tožnikoma ni treba dokazovati (VSL sklep I Cp 2942/2016 z dne 15.03.2017, VSL sklep II Cpg 1103/2000 z dne 12.01.2001).
² Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, številka 87/2002, s kasnejšimi spremembami.
³ Neprerekanih navedb ni treba dokazovati in se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami - ZPP).
⁴ Ugovor zastaranja sicer ni utemeljen, saj je tožba iz prvega odstavka 99. člena SPZ lastninska tožba, lastninske tožbe pa ne zastarajo.