VSL Sodba II Kp 48115/2012

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se stranska denarna kazen v višini 8.400,00 EUR, izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 5. 11. 2014, v zvezi s popravnim sklepom X K 48115/2012 z dne 15. 12. 2014, sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 48115/2012 z dne 5. 6. 2015, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 4. 12. 2015, sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 48115/2012 z dne 24. 6. 2016, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 11. 9. 2017 in popravnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 11. 9. 2017, ki je za obsojenca postala pravnomočna dne 23. 11. 2017, v neporavnani višini 8.221,53 EUR ne izvrši.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika v tem delu bremenijo proračun.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da se stransko denarno kazen v znesku 8.400,00 EUR, izrečeno obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 5. 11. 2014, v zvezi s popravnim sklepom X K 48115/2012 z dne 15. 12. 2014, sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 48115/2012 z dne 5. 6. 2015, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 4. 12. 2015, sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 48115/2012 z dne 24. 6. 2016, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 11. 9. 2017 in popravnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 48115/2012 z dne 11. 9. 2017, ki je za obsojenca postala pravnomočna dne 23. 11. 2017, v neporavnani višini 8.221,53 EUR izvrši tako, da se obsojenemu A. A. določi šest mesecev zapora.

2Zoper sodbo so se pritožili obsojenčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo razveljavi in odloči, da se stranska denarna kazen obsojencu ne spremeni v kazen zapora oziroma da se stranska denarna kazen v neplačanem delu ne izvrši, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obsojenec po pravnomočnosti sodbe, s katero mu je bila izrečena stranska denarna kazen, dne 13. 12. 2017 odšel iz Republike Slovenije in vse do 16. 10. 2020 stalno prebival na naslovu B. v Bosni in Hercegovini, in presodilo, da takšno ravnanje ob odsotnosti možnosti, da bi se denarna kazen izvršila v Bosni in Hercegovini, pomeni bodisi izmikanje ali pa objektivno nedosegljivost Republiki Sloveniji, ter zato štiriletni zastaralni rok za izvršitev kazni ni tekel vse do 17. 10. 2020.

5Pritožniki takšen zaključek utemeljeno grajajo z navedbami, da bivanje v Bosni in Hercegovini ne pomeni izogibanja izvršitvi denarne kazni, saj je bil ves čas dosegljiv na znanem naslovu v Bosni in Hercegovini. Zastaranje izvršitve denarne kazni po tretjem odstavku 94. člena KZ-1 ne teče takrat, kadar se obsojenec izmika izvršitvi kazni, pri čemer mora iti za aktivno in zavestno ravnanje obsojenca, s katerim preprečuje izvršitev kazni, ob tem pa morajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev kazni izhajati iz sfere obsojenca in jih ni mogoče pripisati nezadostni aktivnosti organov glede izvršitve kazni.¹ Glede na okoliščino, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje, da je bil naslov obsojenca v Bosni in Hercegovini znan, sodišče druge stopnje zaključuje, da izvršitev denarne kazni v Republiki Sloveniji ni bila onemogočena, saj bi lahko ob uporabi določil Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah Ur. l. RS št. 12/10), pisanja v izvršilnem postopku vročali na poznani naslov v Bosni in Hercegovini. Po pojasnjenem nahajanje obsojenca v Bosni in Hercegovini ob poznanem naslovu ni mogoče šteti kot ovire pri izvršbi denarne kazni v Republiki Sloveniji in posledično tudi ne gre za izogibanje izvršitvi kazni. Ob takšnem dejanskem in pravnem stanju je mogoče neizvršitev denarne kazni v tej zadevi pripisati neaktivnosti državnih organov, zato ni pravilen zaključek, da zastaralni rok ni tekel do 17. 10. 2020.

6Sodišče druge stopnje ob ugotovitvi v izpodbijani sodbi, da je sodba, s katero je bila obsojencu naloženo plačilo predmetne denarne kazni, postala pravnomočna 23. 11. 2017, ter da se je v njej določeni trimesečni rok za plačilo denarne kazni iztekel 23. 2. 2018, pritrjuje zagovornikom, da se je štiriletni zastaralni rok za izvršitev stranske denarne kazni v neporavnanem delu že iztekel, in sicer 24. 2. 2022, zaradi česar denarne kazni ni mogoče več izvršiti.

7Sodišče druge stopnje je po obrazloženem pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se denarna kazen v neporavnani višini v znesku 8.221,53 EUR ne izvrši.

8Glede na sprejeto odločitev je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika v delu, ki se nanaša na postopek spremembe denarne kazni v kazen zapora bremenijo proračun.

¹ Sodba VSRS I Ips 27258/2012 z dne 24. 9. 2020.