VSL Sklep I Cp 67/2023

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1S sklepom N 4/2021-67 z 10. 6. 2021 je bil A. A. postavljen pod skrbništvo, za skrbnika pa je sodišče imenovalo B. B. (v nadaljevanju skrbnik) in C. C. (v nadaljevanju skrbnica).

2Z izpodbijanem sklepom pa je sodišče prve stopnje C. C. razrešilo s položaja skrbnice (I. točka izreka) in varovancu za edinega skrbnika določilo B. B. ter opredelilo njegove naloge (II. točka izreka). C. C. je naložilo, da mora v roku 30 dni Centru za socialno delo X. (v nadaljevanju tudi predlagatelj), predložiti končno poročilo o delu in račun o upravljanju premoženja ter novemu skrbniku izročiti v upravljanje premoženje varovanca (III. točka izreka).

3Razrešena skrbnica vlaga pritožbo po svoji pooblaščenki brez navedbe pritožbenih razlogov; smiselno pa zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na pogovore ob popisu premoženja in tudi zaradi predhodne odobritve prodaje avtomobila je imela za prodajo spornih premičnin dovoljenje iz 3. odstavka 247. člena Družinskega zakonika (DZ). Nedoločnost pravnega pojma „višje vrednosti“ postavlja pod vprašaj nujnost odobritve. Center za socialno delo tudi ni izdal nobene odločbe o (ne)odobritvi prodaje. B. B. ni primeren za skrbnika. Njegovo dejanje glede subvencij GERK-ov je ponavljajoče se dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja in predstavlja hujšo kršitev od njene. To, da je predlagatelj za skrbnika predlagal B. B., kaže, da mu ne gre zaupati pri izbiri. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da skrbnica nima zaupanja v predlagatelja. Če ima predlagatelj pomisleke glede sodelovanja z njo, bi moralo sodišče kot skrbnika določiti predlagatelja in ne B. B. Izpostavlja še, da ni jasno, kako konkretno naj ravna skladno s III. točko in izroči novemu skrbniku premoženje, saj v sklepu ni nobene razlage o tem.

4Skrbnica je po izteku pritožbenega roka vložila še dopolnitev pritožbe, v kateri opisuje nakazilo 1.324,46 EUR na varovančev račun 29. 9. 2022 in se odziva na navedbe skrbnika v odgovoru na pritožbo. Navedbe se nanašajo na dejstva, ki so nastala po izdaji izpodbijanega sklepa, torej izven časovnih meja pravnomočnosti. Pritožbeno sodišče tako ni našlo tehtnih razlogov, ki bi terjali upoštevanje dopolnitve pritožbe, vložene po poteku roka iz 3. odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

5Skrbnik B. B. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

6Pritožba ni utemeljena.

Eden ali dva skrbnika?

7Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta skrbnika v sporih in ne zmoreta sodelovati, čemur pritožnica ne nasprotuje. Z oceno, da bi bilo za varovanca koristneje (254. člen DZ¹), če bi imel le enega skrbnika, kar je tudi pravilo, kot je skrbno obrazložilo že sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče soglaša. Zaključku sodišča prve stopnje, da ni v korist varovanca, da ima dva skrbnika, ki ne zmoreta tvorne komunikacije, pritožnica niti ne nasprotuje.

Katerega od skrbnikov razrešiti?

8V dejanskem smislu pravilni in materialno pravno tehtni so poudarki sodišča prve stopnje, da pravni red nikomur ne daje pravice biti skrbnik, da nobeden od skrbnikov z varovancem nima bližnjih družinskih vezi (oba sta njegova nečaka), da z njim nihče ne živi in tudi ni živel, da varovanec svoje želje o osebi skrbnika ne zmore več oblikovati, iz njegovega življenja v času pred okrnitvijo razsodnosti pa ni videti, da bi bil na koga od skrbnikov tesno navezan in da teži preteklih kršitev skrbnikov nista bistveno različni ter zato nihče ni neprimeren za skrbnika.

9Pritožnica od vsega nanizanega nasprotuje le zadnjima zaključkoma sodišča prve stopnje, pri tem pa minimalizira svojo kršitev in potencira skrbnikovo. Glavnina pritožbene kritike je tako usmerjena v primerjavo kršitev, ki sta jih med opravljanjem skrbniških nalog storila skrbnik in skrbnica.

Kršitev skrbnice

10Nobenega dvoma ni, da gre pri prodaji varovančevega traktorja, cepilca in motorne žage za pravne posle, ki presegajo redno upravljanje in je zato zanje potrebno soglasje predlagatelja (2. in 3. odstavek 247. člena DZ). Skrbnik mora pridobiti soglasje predlagatelja za vsak posamezen pravni posel, ki presega redno upravljanje, in ne zgolj splošnega soglasja za sklepanje tovrstnih pravnih poslov. Po presoji pritožbenega sodišča se je skrbnica tudi sama zavedala, da za prodajo spornih premičnin potrebuje soglasje predlagatelja, saj je zanj zaprosila. Vendar pa je nato sporne premičnine prodala in izročila kupcem kljub temu, da predlagatelj soglasja ni dal in je šlo za premičnine, ki bi jih drugi skrbnik lahko potreboval pri opravljanju svojih skrbniških nalog.

11Pritožbena navedba, da center za socialno delo o (ne)odobritvi prodaje spornih premičnin ni nikoli izdal odločbe, ni pravno odločilna. Bistveno je, da s prodajo ni soglašal, o čemer ni spora. Predlagatelj je upravni organ, zato je odločba o (ne)odobritvi soglasja k prodaji upravna odločba. Če skrbnica ocenjuje, da je predlagatelj ravnal v nasprotju s svojo zakonsko dolžnostjo, lahko to uveljavlja v upravnem postopku z za to predvidenimi sredstvi.

12Neutemeljeno je pritožbeno prepričanje o pomenu višje vrednosti v 248. členu DZ. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se pojem višja vrednost v civilnem pravu razlaga glede na okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati predvsem dejstvo, da gre za razpolaganje s tujim premoženjem. Z namenom zagotavljanja varstva koristi varovanca gre v primerih skrbništva višjo vrednost vsekakor razlagati na omejujoč način do skrbnika. Varovančeve premičnine, prodane za 3.350 EUR, tako predstavljajo premoženje višje vrednosti in pravni posel, za sklenitev katerega bi skrbnica potrebovala soglasje predlagatelja. Če bi skrbnica resnično menila, da sporne premičnine niso višje vrednosti, predlagatelja gotovo ne bi zaprosila za soglasje k njihovi prodaji. Zaključek sodišča prve stopnje, da je skrbnica s prodajo varovančevih premičnin presegla svoja pooblastila, kar pa za varovanca vseeno nima resnejših posledic (saj je namesto premičnin pridobil kupnino), je torej pravilen.

Kršitev skrbnika

13Skrbnik je na kmetijsko gospodarstvo svoje matere prenesel relativno nizko subvencijo, povezano s tem, da sam kosi varovančev travnik. Ob tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je slednje (torej to, da skrbnik kosi travnik) nedvomno v varovančevo korist. Zaključka sodišča prve stopnje, da skrbnikova kršitev za varovanca nima resnejših posledic, pritožnica ne uspe izpodbiti.

Ocena pomena kršitev

14Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno in življenjsko prepričljivo razlago: „Pretirano bi bilo zakonske nedoločne pravne pojme zlorabe pravic in ogrožanja varovančevih koristi razlagati tako strogo, da bi za razrešitev skrbnika vselej in samodejno zadoščala enkratna napaka, kakršna koli je že njena teža in kakršna koli je že njena posledica za blaginjo varovanca. Takšno razumevanje bi bilo nesorazmerno ... Zahteva po brezmadežnosti skrbnikov bi še zaostrila težave zaradi splošno znanega pomanjkanja kandidatov za skrbnike.“

15Tudi pritožbeno sodišče torej soglaša z oceno, da nobeden od skrbnikov ni zagrešil večjih nepravilnosti v smislu 3. odstavka 251. člena DZ.

Sklepno

16Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je odločilna razlika med skrbnikoma, njuna (ne)zmožnost sodelovati s predlagateljem. Utemeljeno je torej sledilo predlogu centra za socialno delo in upoštevalo, da skrbnica vanj nima zaupanja. Skrbnik mora pri opravljanju nekaterih svojih nalog sodelovati s centrom za socialno delo. Upoštevaje skrbničine očitke in obtožbe o delu centra ter njegove pomisleke o nadaljnjem sodelovanju s skrbnico, je odločitev sodišča prve stopnje, da pri imenovanju sledi izbiri predlagatelja, ki je nosilec javnih pooblastil in strokovno usposobljen za tovrstna vprašanja, pravilna. Iz skrbničinih navedb v tem postopku je razvidno, da v delo predlagatelja ne zaupa in da so v njunem odnosu očitna trenja, zato tudi pritožbeno sodišče dvomi o možnostih za njuno uspešno in učinkovito sodelovanje. Zagotovo pa je v korist varovanca, da njegov skrbnik lahko sodeluje s predlagateljem.

17Pravilen in popolno ter skrbno obrazložen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da se izmed obeh skrbnikov razreši prav skrbnica.

18Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje za skrbnika določiti predlagatelja. Takšna odločitev bi bila v nasprotju z namenom in cilji skrbništva. Center za socialno delo prevzame skrbništvo nad osebo, ko za to ni primernih kandidatov (prim. tudi 1. odstavek 242. člena DZ), kar pa ne velja v obravnavani zadevi, ko sta primerna kandidata iz kroga sorodnikov kar dva.

Še o izročitvi varovančevega premoženja

19Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kako naj skrbnica izroči premoženje skrbniku. Pretirana so pričakovanja, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem postopku ugotavljati točen obseg varovančevega premoženja in nato natančno opisati, kako naj se ga izroči novemu skrbniku. Glede na to, da je z varovančevim premoženjem upravljala skrbnica, je ona tista, ki pozna njegov obseg in strukturo. Sodišče prve stopnje ji je s tem namenom in na podlagi 255. člena DZ v III. točki izreka sklepa naložilo, naj predlagatelju predloži končno poročilo o delu ter račun o upravljanju premoženja. Dejansko stanje premoženja, ki ga je treba predati v upravljanje novemu skrbniku, bo ugotovljeno ravno na podlagi končnega poročila in računa skrbnice. Center za socialno delo mora račun o upravljanju premoženja in izročeno premoženje podrobno pregledati, ne le zaradi ugotavljanja odgovornosti skrbnika, temveč tudi zaradi pregleda dejanskega stanja premoženja, ki ga je treba predati v upravljanje novemu skrbniku. Šele od izročitve premoženja je za stanje in upravljanje premoženja odgovoren novi skrbnik², dotlej pa pritožnica. Sodišče prve stopnje se je glede prenosa premoženja torej zadostno opredelilo. Na podlagi končnega poročila pa bo jasno tudi to, kako naj se varovančevo premoženje izroči v upravljanje novemu skrbniku.

Odločitev višjega sodišča in podlaga zanjo

20Pritožba torej ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

21Pritožnica ni uspela s pritožbo. Okoliščin, ki bi terjale, da ji kdo od udeležencev kljub temu plača stroške postopka (v okviru prostega preudarka po 1. odstavku 70. člena ZNP-1) pa pritožbeno sodišče ni našlo. Pritožnica zato krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

¹ … Če center za socialno delo ugotovi, da je skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristnejše, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga razrešitev in imenovanje novega skrbnika ...
² S. Murgel, v Komentar družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, stran 814.