VSL Sklep I Ip 888/2023

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika A. A. (I. točka izreka) in odločilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti 1.264,16 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Sklep dolžnik izpodbija s pravočasno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa se naloži, da povrne sodno odmerjene stroške.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Ustavno sodišče je v svojih odločitvah že zavzelo stališče, da institut pravnomočnosti ne nasprotuje upnikovi pravici do učinkovitosti izvršilnega postopka, ki je sicer neločljiv element pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije, temveč je zahteva po spoštovanju pravnomočnosti celo sestavni del te pravice, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča, s čimer se uveljavlja tudi načelo pravne varnosti. Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se kot negativna procesna predpostavka torej upošteva tudi v izvršilnem postopku, in sicer se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu. Tako iz različnih nevsebinskih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ni ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom.

7Odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnika je pravilna. V konkretnem primeru je sporno vprašanje, ali je vložitev novega predloga za izvršbo nedopustna zaradi pravnomočno odločene stvari (res iudicata), ki naj bi jo predstavljala dne 27. 11. 2015 pravnomočno ustavljena izvršba In 66/2014. V obeh izvršilnih zadevah se namreč opravlja izvršba na isto dolžnikovo nepremičnino. Vendar zgolj to dejstvo tudi po oceni sodišča druge stopnje ne preprečuje ponovne dovolitve izvršbe na to sredstvo izvršbe v novem postopku. Razlog za zaključek nepremičninske izvršbe v postopku In 66/2014 je bila namreč ustavitev zaradi neplačila predujma za stroške cenilca in ne vsebinska odločitev o neutemeljenosti predloga za izvršbo ali o nedopustnosti sredstva izvršbe oziroma predmeta izvršbe. V takšni situaciji pa bi zavrnitev predloga za izvršbo pomenila poseg v upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva za poplačilo njegove terjatve.

8Odgovor na zgornje vprašanje je prvenstveno uokvirjen v določbi 43. člena ZIZ, ki ureja procesne situacije umika in omejitve predloga za izvršbo. Četrti odstavek tega člena upniku jasno omogoča, da po umiku predloga lahko vloži nov predlog za izvršbo - brez omejitev. Očitki, da obravnavanega primera, ko je prišlo do ustavitve izvršbe In 66/2014 po uradni dolžnosti zaradi neplačila predujma, ni mogoče enačiti z ustavitvijo zaradi upnikovega umika predloga, so neutemeljeni. Tudi sistematična (sistemska) razlaga ne omogoča drugačne presoje. V skladu z določbo drugega odstavka člena 43, kot tudi četrtega odstavka 194. člena ZIZ v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi tako v primeru pasivnosti upnika kot v primeru neuspešnosti prodaje.

9Upoštevaje navedeno zakonska ureditev torej omogoča še nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Z ustavitvijo jo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo. Smisel pravil o ustavitvi je končanje konkretnega postopka, zato ima sklep učinek samo za ta konkretni postopek.¹ Okoliščine oziroma porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena glede izkazovanja spremenjenih okoliščin se ob navedenem stališču izkažejo v tem novem postopku za pravno nepomembne. Pogojevanje vodenja novega izvršilnega postopka z izkazovanjem spremenjenih okoliščin ni dopustno.

10Glede na odločitev o ugovoru je pravilna tudi odločitev o stroških ugovornega postopka, katere dolžnik obrazloženo v pritožbi niti ne izpodbija. Pri odmeri njihove višine je sodišče prve stopnje upoštevalo veljavno Odvetniško tarifo.

11Glede na pojasnjeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, ki sodišču druge stopnje še ne bi bila poznana in s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Tako Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 37/2021 z dne 19. 5. 2021.