VSL Sklep Cst 214/2023

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic ter o ločitvenih pravicah odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 20. 4. 2023 (p.d. 89), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo A. A., ki navaja, da je upnica v tem stečajnem postopku. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožnica meni, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti pozvati Republiko Slovenijo, da prevzame dolg odgovornih družbenikov do upnikov na podlagi določil Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (nadalje ZOKIPOSR). Ker se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnika ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga, meni, da upniki ne morejo biti poplačani s prodajo nepremičnin parc. št. ..., k. o. ..., katerih kupec je bila izbrisana gospodarska družba B. Pritožnica je z vlogo z dne 24. 3. 2023 v zvezi s popravkom z dne 29. 3. 2023 predlagala, da sodišče po uradni dolžnosti pozove Republiko Slovenijo, da prevzame dolg odgovornih družbenikov do upnikov in da jih poplača, vendar pa sodišče o njenem predlogu sploh ni odločilo, temveč je izdalo sedaj izpodbijani sklep.

4O pritožbi se je izjavil upravitelj. Navaja, da se pritožba vsebinsko ne nanaša na sam sklep o preizkusu terjatev oziroma z njim povezani končni seznam preizkušenih terjatev, temveč na dejstvo, da je pritožnica v stečajni spis vložila vlogo, o kateri pa sodišče še ni odločalo. Pojasnjuje tudi, da so sporne hipoteke vknjižene pri nepremičninah, ki so v solasti stečajnega dolžnika. Tudi če upniki na teh nepremičninah ne bi prijavili ločitvenih pravic, bi moral upravitelj na podlagi zakonske fikcije z 289. a člena ZFPPIPP te hipoteke vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev in se o njih izreči.

5Pritožba ni dovoljena.

6Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe v stečajnem postopku ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so: (1) stečajni dolžnik, (2) upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja in (3) upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana (385. člen ZFPPIPP). Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP).

7Pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je vložila A. A., ki navaja, da je upnica v tem stečajnem postopku. Pojasnjuje, da sta z dolžnikom bivša zakonca, ki sta se razvezala. V pritožbi navaja še, da ima vse pravice iz naslova solastnine na nepremičnini, s katero so zavarovane terjatve.

8Pritožnica ni v tem stečajnem postopku prijavila nobene svoje terjatve, prav tako pa tudi ne ločitvene ali izločitvene pravice. Pritožnica zato ni upnica v predmetnem stečajnem postopku. Zgolj s trditvijo, da sta z dolžnikom bivša zakonca ter da je solastnica nepremičnin, s katerimi so zavarovane terjatve upnikov, svoje procesne legitimacije za vložitev pritožbe ne more uspešno utemeljiti. Ker ZFPPIPP ne določa, da bi imele tudi druge osebe, ki niso stranke postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev iz 69. člena ZFPPIPP, pritožnica ni procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.

9Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi če bila pritožnica upnica v tem postopku ter bi šteli, da je z vlogo z dne 24. 3. 2023 vložila ugovor o prerekanju terjatve in ločitvene pravice drugega upnika (C. C., ki ga v vlogi omenja), s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatve ugodnejše rešitve ne bi mogla doseči. Terjatve in ločitvene pravice se namreč preizkušajo v okviru postopka preizkusa terjatev ter ob upoštevanju pravil postopka, ki so začrtana z določbami 61. do 70. člena ZFPPIPP.¹ Rok za vložitev ugovora o prerekanju terjatve drugega upnika se je iztekel mesec dni po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.² Kogentnih določb ZFPPIPP v zvezi s preizkusom terjatev ni mogoče obiti.

10Pritožnica ni stranka stečajnega postopka, zato je njena pritožba nedovoljena. Višje sodišče je njeno pritožbo zato zavrglo (352. člen v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Ugovor o prerekanju terjatve mora upnik vložiti v stečajnem postopku v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (tretji odstavek 63. člena ZFPPIPP). Po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati (četrti odstavek 63. člena ZFPPIPP). Sodišče zato zavrže prepozno vložen ugovor s sklepom o preizkusu terjatev (deveti odstavek 63. člena ZFPPIPP).
² Osnovni seznam preizkušenih terjatev je bil objavljen dne 30. 11. 2022, popravek pa 12. 12. 2022. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, nihče od upnikov ni prerekal prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic drugih upnikov, priznal pa jih je tudi upravitelj.