VSL Sklep Cst 45/2023

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Prvostopenjsko sodišče je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor stečajnega dolžnika z dne 26. 9. 2022 zoper sklep o zasegu denarnega dobroimetja z dne 15. 9. 2022.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik „iz vseh ugovornih razlogov“ in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Prvostopenjskemu sodišču je očital neugotovljeno dejansko stanje in opozoril, da že pet let živi v Švici, preživlja pet otrok, od katerih štirje živijo z njim v Švici, za enega, ki živi v Sloveniji, pa plačuje preživnino. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da ima sicer v Švici nekajkrat višjo plačo od slovenske, vendar so tudi stroški in standard nekajkrat višji kot v Sloveniji.

3V odgovoru na pritožbo je upraviteljica potrdila pritožbene navedbe, da ji je dolžnik posredoval dokazila o obstoju njegove preživninske obveznosti petih otrok, od katerih štirje prebivajo z njim v Švici, za enega pa plačuje preživnino. Periodično ji dolžnik posreduje tudi podatke o višini stroškov preživljanja, iz katerih izhaja, da so v primerjavi s tistimi, ki so značilni za slovenske razmere, znatno višji in da z dejanskega vidika obstaja precejšnje nesorazmerje.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa zgolj povzemalo zakonske določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določajo, da spada v stečajno maso tudi denarno dobroimetje na dolžnikovem denarnem računu ter določbe o omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso oziroma zneska prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe po ZFPPIPP in določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči. Sodišče pa pri tem ni upoštevalo, da dolžnik z družino živi v Švici in da zato merila, določena v zgoraj navedenih zakonih, ob upoštevanju katerih mora dolžniku ostati najmanj 76% minimalne plače ter znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, niso primerljive z življenjskimi stroški in razmerami, ki so nesorazmerne z življenjskimi razmerami v Sloveniji. Na to je dolžnik opozoril že v ugovoru (procesno dejanje – p.d. 22) zoper sklep o zasegu denarnega dobroimetja z dne 15. 9. 2022 (p.d. 18), v celoti pa mu je pritrdila tudi upraviteljica, ki spremlja dolžnikove stroške in prihodke. Sodišče ni upoštevalo niti tega, da se mora izvršba z rubežem denarnih sredstev po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja opraviti v Švici, saj ni sporno, da ima dolžnik denarna sredstva pri banki v Švici, kateri je tudi naložena oprava rubeža.

6Že ob začetku postopka osebnega stečaja je dolžnik živel (in še živi) v Švici, zaposlen je v Švici pri družbi A. AG, ..., Švica, imetnik transakcijskega računa pa je pri banki X. Ltd., vse to pa so okoliščine, iz katerih izhaja, da gre v obravnavanem primeru za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Ker se izpodbijani sklep nanaša na sklep o rubežu denarnega dobroimetja dolžnika pri banki X. Ltd., bo moralo sodišče za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice in obveznosti strank ali udeležencev plačilnega sistema ali finančnega trga skladno s prvim odstavkom 482. člena ZFPPIPP uporabiti pravo države, ki se uporablja za ta plačilni sistem ali finančni trg. Glede omejitev izvršbe ali izvzetja iz izvršbe, ki se opravlja v tujini, pa ZFPPIPP nima posebnih določb. Konkretnih določb o uporabi materialnega prava za izvzetje ali omejitev izvršbe nima niti Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Zato je na mestu splošno orientacijsko pravilo iz prvega odstavka 2. člena ZMZPP, po katerem se celo v primeru, da se pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona (toliko bolj v primeru, če takih določb o napotitvi sploh ni) izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Po oceni pritožbenega sodišča je zato v obravnavanem primeru, ko dolžnik skupaj s svojo družino živi in dela v Švici, navezna okoliščina za uporabo materialnega prava glede izvzetja ali omejitev izvršbe, najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče, to pa je po podatkih spisa v Švici. Če je namen omejitve izvršbe v zagotovitvi dolžnikovega (in njegove družine) eksistenčnega minimuma, je prav, da se ta presoja glede na okoliščine (prihodke, stroške in standard) opravi po pravu države, v kateri dolžnik živi.

7Ker teh okoliščin v povezavi s švicarskim pravom, ki ga bo potrebno uporabiti pri izterjavi, prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni dolžnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).