VSM Sklep I Cp 300/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da so ji toženci odvzeli posest stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča na parceli št. 1 k.o. A., s tem, da so dne 4. 3. 2021 zamenjali ključavnice na vhodnih vratih ograje, poštnem nabiralniku in dveh vhodnih vratih v hišo (točka I. izreka), zahtevala, da so toženci dolžni vzpostaviti prejšnje stanje tako, da tožnici izročijo ključ vhodnih vrat, ograje, poštnega nabiralnika in dveh vhodnih vrat v hišo (točka III. izreka) ter da se tožencem v bodoče prepoveduje s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v posest tožnice na nepremičnini parc. št. 1 k.o. A. (točka V. izreka) ter da so ji dolžni povrniti pravdne stroške (točke VI. izreka). Nadalje je sodišče ugodilo ugovoru tožencev zoper sklep o začasni odredbi in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 23. 3. 2021 opr. št. I P 183/2021 razveljavilo ter predlog tožnice za izdajo začasne odredbe z dne 22. 3. 2021 zavrnilo ter pod točko III. odločilo, da mora tožnica povrniti tožencem v celoti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2Zoper citirani sklep vlaga pritožbo tožnica iz vseh razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V uvodu povzema zaključke sklepa. Poudarja, da je sodišče na obstoj tožničine opustitve posesti sklepalo predvsem na podlagi tožničinega ravnanja, torej na podlagi istih dejstev in okoliščin kot v razveljavljenem sklepu. V glavnem je verjelo izpovedim tožencev in z njihove strani predlaganim pričam in skoraj v ničemer tožnici in njenim pričam. Zavrnilo je zaslišanje prič ter tožnici na posameznih mestih celo očitalo, da so njene navedbe pavšalne in nesubstancirane, da razlog tožničinega ravnanja ni v izvrševanju posesti, temveč sodišče njeno ravnanje pripisuje prizadevanju po pridobitvi premičnin v vrednosti deleža na hiši. Vprašljiva in nelogična je dokazna ocena že pri izpovedih tožencev, katerim je sodišče v celoti sledilo, čeprav se je tekom postopka jasno izkazalo, da so njihove navedbe in izpovedbe zavajajoče in neresnične. Sodišče na drugi strani ni našlo niti enega razloga, da bi tožnici verjelo, da ni opustila posesti oziroma, da ni opustila volje do posesti, da so v hiši ostale njene osebne in druge stvari, da se je do zamenjave ključavnice vsakodnevno vračala v hišo in se k staršem le začasno preselila. Poleg zmotne ugotovitve dejanskega stanja je podana še bistvena kršitev določb postopka. Obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini izvedenih dokazov in med samimi zapisniki. Iz točke 8 izhaja, da je sodišče kot pravno nerelevantne zavrnilo tožničine dokazne predloge po zaslišanju prič (starše tožnice, tožničinega brata, A. A. in B. B.) in sicer iz razloga, ker naj bi tožnica njihovo zaslišanje predlagala v zvezi z obstojem zunajzakonske skupnosti, kar pa ne drži. Sklicuje se na njene navedbe v odgovoru na ugovor. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bi bilo potrebno zaslišati še dodatne priče o tem, ali so po izročitvi ključev 24. 2. 2021 v hiši še bile tožničine stvari in o tem, ali se je tožnica vsakodnevno vračala domov oziroma v hišo in ali se je k staršem preselila trajno ali začasno, ali je bilo staršema znano, da se namerava vrniti domov in kdaj, v kakšnem stanju je bila po smrti partnerja. Napačna je tudi argumentacija glede pravne zmote prvo toženke, ki bi naj izključevala morebitno protipravnost njenega ravnanja, saj napačen nasvet policista ne izključuje protipravnosti. Nadalje izpodbija tudi zaključek o neizkazani verjetnosti terjatve. Nevarnost nastanka težko popravljive škode je v konkretni zadevi že po naravi stvari vedno manjša, škoda, ki utegne nastati nasprotni stranki, pa vedno večja, kar pa ne spremeni dejstva, da je bil predlog v času, ko je bil vložen, utemeljen.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo odgovarja na posamezne pritožbene trditve tožnice ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je ob prvi pritožbeni obravnavi med drugim poudarilo, da uveljavlja tožnica zahtevke v postopku motenja posesti, kjer je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja, ki se omejuje na razloge o odločilnih dejstvih¹.

6Sodišče druge stopnje ob preizkusu pritožbenih navedb ter uradnem preizkusu, kot ga nalaga določba drugega odstavka 350. člena ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku, v okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank, pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ga ustrezno materialnopravno okvalificiralo, pri tem pa ni storilo kršitev pravil postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, in tudi ne kršitve 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju izpostavlja pritožba. Kot bistvena za posestno motitveno pravdo je ugotavljalo dejstva glede posesti oziroma soposesti tožnice nad sporno nepremičnino do smrti G. G. ter dejstva v zvezi s tožničino opustitvijo posesti pred zatrjevanim motenjem 4. 3. 2021. Na podlagi skrbne in natančne dokazne ocene, v katero je povezalo vse za odločitev pravno relevantne dokaze, je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, ker se je prepričalo, da je tožnica opustila posest stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča na parc. št. 1 k.o. A. pred zatrjevanimi motilnimi dejanji. Pritožbeni očitki, da „sklep sicer ima razloge glede odločilnega dejstva opustitve posesti, a so ti tako neprepričljivi, nejasni in med seboj v nasprotju, da je poleg zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, podana še bistvena kršitev določb postopka, niso utemeljeni. Sodišče je upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in oceno izoblikovalo na podlagi vestne in skrbne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Pritožbeni očitki, ki smiselno zatrjujejo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko predstavljajo nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča, kar pa ne more biti utemeljen pritožbeni razlog. Tudi nasprotje med tem, kar sodišče navaja v razlogih sodbe in kar je v zapisnikih zapisano o izpovedbah strank in prič, ni podano. V dokazni oceni je sodišče podajalo svoje vrednotenje izvedenih dokazov, tako tudi glede ugotovitve pravno relevantnega dejstva opustitve posesti.

7Tudi smiselna kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnica uveljavlja z očitki, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov ( prič, ki jih tožnica v pritožbi posebej izpostavlja: njenih staršev C. C. in D. D., brata E. E. in policista B. B.), ni podana. V skladu z določbo drugega odstavka 286.b člena ZPP mora pravdna stranka kršitve pravil postopka grajati takoj, ko je to mogoče, kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla uveljaviti. Tožnica bi morala procesne kršitve določb pravdnega postopka grajati najkasneje do konca glavne obravnave, pa tega ni storila, zato so vsa pritožbena navajanja glede neizvedbe dela njenih dokaznih predlogov prepozna in ne morejo predstavljati utemeljenega pritožbenega razloga. Sicer pa je sodišče zavrnitev dokazov v točki 8 obrazložitve tudi zadostno in pravilno utemeljilo, zamejilo na dokazovanje dejstev, ki so pravno pomembna v posestno motitveni pravdi.

8Bistveni pritožbeni očitek tožnice se nanaša na nestrinjanje z dokaznim zaključkom sodišča, da je tožnica vso posest pred zatrjevanim motenjem opustila, „ko je opustila vsako voljo, da hišo uporablja za kakršenkoli namen že pred izročitvijo ključev dne 25. 2. 2021“. Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje o opustitvi posesti tožnice odločilo predvsem na podlagi izpovedb tožencev ter prič, ki so jih predlagali toženci. Sodišče je dokazno ocenilo SMS sporočila z dne 24. 2. 2021, v katerih tožnica prvo toženki sporoča, da lahko gre z družino živet v sporno hišo, ker tožnica ni več tam. Nadalje je ocenilo tudi sporočila, ki jih je tožnica napisala F. F. pred predajo ključev. Natančno in skrbno je ocenilo tudi izpovedbo tožnice in izpostavilo del, kjer je izpovedala, da je želela uresničiti željo pokojnega G. G., torej, da je bila G. G. želja, da bi prvo toženka podedovala G.G. del hiše, da se je po smrti G. G. v vsakem primeru nameravala izseliti iz nepremičnine. Tudi priča H. H., ki jo je predlagala tožnica, je izpovedala, da je tožnica vzela svoje osebne stvari in odšla živet k staršem, „da zdaj, ker G. G. ni več, ni razloga, da bi tam živela“.² Nadalje je ocenilo izpovedbo priče I. I., da ji je tožnica ob izročitvi ključev povedala, da je odnesla vse svoje osebne stvari, vključno z A., odpeljala osebno vozilo Mercedes in da ona tam nima več kaj iskati, da je zaključila zadevo in gre svojo pot. Priča policist J. J. je izpovedal, da je tožnica iz stanovanja odpeljala premičnine, da je nato po posredovanju policistov K. K. izročila sporne stvari, ki jih je predhodno odpeljala k staršema. Vsi ti dokazi tudi po presoji sodišča druge stopnje potrjujejo zaključek o opustitvi tožničine posesti pred zatrjevanim motenjem.

9Prepričljiv je tudi zaključek sodišča, da je do zamenjave ključavnice prišlo 1. 3. 2021, saj to dejstvo izhaja iz izpovedbe priče A. A., da je tega dne popoldne v navzočnosti prvo toženke, njenega partnerja in otroka, zamenjal ključavnice pri vhodu in na garaži. To dejstvo je potrdila tudi priča K.K., v spis vložene fotografije orodja ob garažnih vratih in SMS sporočila.

10Sodišče se je torej prepričalo, da se je tožnica po smrti G. G. dejansko preselila k svojim staršem in tako opustila posest hiše, v hišo pa je prišla živet prvo toženka, potem ko jo je tožnica seznanila, da "ona ni več tam" (že povzeta SMS komunikacija - B9 z dne 24. 2. 2021), s seboj je tožnica odnesla osebne stvari, psa in pasje stvari ter določene premične stvari. Tako ugotovljena dejstva tudi po presoji sodišča druge stopnje utemeljujejo zaključek, da tožnica posesti na sporni hiši ni več želela obdržati, saj ni prepričljiva in logična njena utemeljitev, da se je k staršem preselila za nekaj dni, ker je potrebovala čustveno oporo, saj v tem primeru ne bi iz hiše odstranila vse osebne stvari in določene premičnine. Ob ugotovitvi, da je bila sporna ključavnica zamenjana 1. 3. 2021, tožnica pa je to ugotovila 4. 3. 2021, tudi ne prepriča tožničina trditev, da je še 1. 3. 2021 zvečer vstopila v hišo oziroma, da se je vsakodnevno v hišo vračala.

11Sodišče je, kljub zavrnitvi tožbenega zahtevka iz razloga tožničine opustitve posesti, ugotavljalo tudi nadaljnja dejstva dejanskega motenja posesti in dejstvo, ali so bili toženci tisti, ki so motili posest. Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi razlogom za zavrnitev zahtevka na izročitev ključev vhodnih vrat, ograje in poštnega nabiralnika iz razlogov, ki jih je sodišče navedlo v točki 15 obrazložitve.

12Odločitev sodišča o ugoditvi ugovoru tožencev zoper sklep o začasni odredbi, pritožba graja zgolj pavšalno, zato je sodišče opravilo uradni pritožbeni preizkus tega dela odločitve, ki pa kršitev, na katere mora paziti sodišče druge stopnje, ni ugotovilo. Ob zavrnitvi tožbenega zahtevka na ugotovitev motenja posesti je odločitev sodišča, da verjetnost terjatve ni izkazana ter, da za to niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, kot jih predpisujeta prvi in drugi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ,) pravilna.

13Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14Ker tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo tožencev pa ni pripomogel k rešitvi zadeve, krijejo pravdne stranke same svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165., v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP).

¹ Prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP): V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.
² Izpovedba priče na list št. 197 v spisu.