VSM Sklep I Ip 326/2023

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe (točka I izreka) in odločilo, da mora dolžnik upniku v roku osmih dni plačati izvršilne stroške v višini 37,33 EUR, v primeru zamude z zakonski zamudnimi obrestmi od dneva zamude do prenehanja obveznosti plačila (točka II izreka).

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. V laični pritožbi se smiselno zavzema za razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da so nekatere ugotovitve sodišča nepopolne in nejasne. Sodišče seznanja da je oktobra 2022 vstopil v stik z upnikom zaradi dogovora o odlogu prodaje nepremičnine, saj bi mu s prodajo nastala nepopravljiva škoda, ostal bi namreč brez edinega doma skupaj z ostarelo materjo in psom. Za to, da bi odložil izvršbo za 6 mesecev je upnik zahteval plačilo 4.000,00 EUR, ki pa ga dolžnik ni zmogel, saj nima prihrankov, vozi pa starejši avto majhne vrednosti. Navaja, da je kontaktiral tudi Center za socialno delo, kjer je dobil odgovor, da jih za podajo mnenja zaprosi sodišče. Glede pomislekov sodišča prve stopnje glede aktivnosti dolžnika, navaja, da nima dovolj finančnih sredstev za najem stanovanja, najemodajalci v večini ne sprejemajo domačih živali, neprofitnih stanovanj ni, oziroma so razpisi redko, prosilcev pa veliko, za Republiški stanovanjski sklad je potrebna varščina ob prijavi v višini 500,00 EUR, prednost pa imajo določene druge kategorije, ki jih primeroma našteva, varščina pa znaša 6-kratnik najemnine. Navaja, da se je glede nepremičninskega sklada pozanimala tudi mama, vendar prav tako ne izpolnjuje pogojev. Sorodnikov, pri katerih bi lahko bivala, nimata. Meni, da je sodišču izkazal vsa dejstva, zaradi katerih bi z nadaljevanjem izvršbe in prodajo njegovega edinega doma pretrpel neprimerno večjo škodo od škode, ki bi jo utrpel upnik (ki sploh ne bo utrpel škode, saj bo poplačan, vendar malo kasneje). Ker ima upnik dve garanciji za poplačilo dolga – izvršbo na plačo in nepremičnino, ne razume, zakaj se ne more najti rešitve, ki je ugodna za obe stranki – upnik se poplača iz osebnega dohodka, dolžnik pa obdrži dom. Navaja, da je dolg začel odplačevati iz naslova izvršbe na osebni dohodek in glede na dinamiko plačil (okoli 1.200,00 EUR na mesec) bo le-ta poplačan v roku dveh let in pol. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Pravica do doma ni absolutno varovana. Navedeno pomeni, da izvršbo ni dopustno odložiti že zato, ker se prodaja nepremičnina, ki je dolžnikov dom, ki ga bo s tem izgubil, temveč zgolj ob izpolnjevanju pogojev določenih v ZIZ.

6Skladno z 71. členom ZIZ je izvršbo na dolžnikov predlog mogoče odložiti, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da bi bila ta škoda večja od škode, ki bi v primeru odloga nastala upniku, če je podan eden od v prvem odstavku taksativno naštetih primerov. Poleg tega ZIZ v drugem odstavku 71. člena odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti omogoča še ob obstoju posebno upravičenih razlogov. Kot take razloge zakon določa: ko gre za izvršbo na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo nesorazmerno visoke terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (1. točka); ko gre za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da bivanjske stiske ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo interese dolžnika kot bi odlog ogrozil interese upnika (2. točka); ko dolžnik – potrošnik zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa (3. točka); in ko so podani drugi posebno upravičeni razlogi, ki jih izkaže dolžnik (4. točka).

7Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik ni uspel izkazati zahtevanih pogojev za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Pravilna in pritožbeno neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik ni niti navedel niti izkazal, da bi v obravnavani zadevi bil podan kateri od primerov iz 1. do 12. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, v katerih je, pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjetno tudi, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, dopustno odložiti izvršbo. Že iz tega razloga pogoji za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ niso izpolnjeni, zaradi česar pritožbene navedbe dolžnika v smeri možnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi dolžniku nastala v primeru odloga, za presojo utemeljenosti zavrnitve predloga za odlog na podlagi prvega odstavka 71. člena ZIZ niso relevantne.

8Prav tako je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal obstoja pogojev za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožbeno neizpodbijana, in po prepričanju sodišča druge stopnje pravilna, je ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju očitnega nesorazmerja med denarno terjatvijo, ki se izterjuje,¹ in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, ki je predmet izvršbe,² ter utemeljen na to ugotovitev vezan zaključek o neobstoju pogojev za odlog izvršbe iz 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da dolžnik ni izkazal obstoja drugih posebej upravičenih razlogov za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, kljub temu, da ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22. 11. 2022 k temu pozvalo.³ Kot že zgoraj izpostavljeno, pravica do doma ni absolutno varovana in okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in ki morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen.⁴ Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost poplačila dolga, na kar se je tako v predlogu za odlog kot v pritožbi skliceval dolžnik, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (točka 23 obrazložitve), je dolžnik v predlogu za odlog izvršbe sicer zatrjeval in dokazoval s predložitvijo listinskih dokazil, da bo terjatev upnika pričel poplačevati z mesecem marcem 2023 v višini okoli 1.000,00 EUR mesečno po dolžnikovem dolžniku, s čimer bi bila lahko upnikova terjatev poravnana predvidoma v treh letih, vendar je treba pri tem tudi upoštevati, da je mogoče izvršbo iz razloga po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ odložiti največ za tri mesece (šesti odstavek 74. člena ZIZ), dolžnik pa je tako v predlogu za odlog izvršbe kot v obravnavani pritožbi sam navedel, da bo za poplačilo dolga potrebno okoli dve leti in pol do treh let. Dolžnik torej tudi v primeru ugoditve predlogu za odlog izvršbe za maksimalno zakonsko predpisano obdobje v času odloga (tri mesece) ne bi mogel odplačati celotnega dolga in se torej, tudi če bi bilo predlogu za odlog ugodeno, po izteku odloga ne bi mogel izogniti končni posledici, tj. prodaji nepremičnine za poplačilo preostanka dolga, za kar se v svojih vlogah zavzema.

9Sodišče druge stopnje ob tem še pojasnjuje, da je k predmetnemu postopku pristopljena zadeva VL 62723/2022 upnika A. d.d., ki teče zaradi izterjave glavnice 2.152,02 EUR in pripadkov, kar pomeni, da se bo predmetna nepremičnina prodajala tudi zaradi poplačila tega dolga.

10Odloga ne utemeljujejo niti druge okoliščine, na katere se je pavšalno skliceval dolžnik. Starost in invalidnost matere ter lastništvo psa sama po sebi ne predstavljata posebno utemeljenega razloga, ki bi upravičeval odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Navedbe o aktivnostih v zvezi z iskanjem drugega stanovanja pa je dolžnik podal šele v obravnavani pritožbi, kar je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnikova zatrjevanja v tej smeri so tudi sicer povsem pavšalna, saj jih ni z ničemer izkazal, sodišče druge stopnje pa ob tem pojasnjuje, da dolžnik ne bo zaradi izvršbe nemudoma ostal brez strehe nad glavo, saj v obravnavani zadevi ne gre za deložacijo, ampak nepremičninsko izvršbo. Četudi bo nepremičnina prodana, bo imel na voljo primeren čas, da se izseli in poišče drugo prebivališče, če bo potrebno tudi ob pomoči socialnih služb.

11Sklicujoč se na pritožbena navajanja, glede pridobivanja mnenja Centra za socialno delo, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je dolžnost sodišča, da pridobi takšno mnenje podana le v primeru, če gre za očitno nesorazmernost med izterjevano terjatvijo in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, kar ni primer v tej zadevi.

12Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

13Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Terjatev upnika v predmetni izvršilni zadevi znaša: glavnica 36.305,47 EUR, zakonske zamudne obresti od 20. 11. 2021, redne obresti v višini 762,36 EUR, izvršilni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi in terjatev upnika v pristopljeni izvršilni zadevi VL 62723/2022: glavnica v višini 2.152,02 EUR, zakonske zamudne obresti od 26. 8. 2022 ter izvršilni stroški, torej nekaj manj kot polovica ugotovljene vrednosti nepremičnine (točka 18 obrazložitve).
² Vrednost nepremičnine v zemljiški knjigi vpisane z ID znakom: parcela ..., last dolžnika do 1/1 celote, na dan cenitve 1. avgusta 2022 znaša 91.300,00 EUR.
³ V dopolnitvi predloga za odlog izvršbe z dne 25. 12. 2022 je dolžnik ob sklicevanju na navedbe iz predloga za odlog, navedel še, da bo upnik v mesecu marcu 2023 pričel prejemati okoli 1.000,00 EUR na mesec, kar pomeni da bo terjatev poplačana v približno treh letih in v dokaz priložil dopis dolžnikovega delodajalca z dne 9. 10. 2022 z izpisom poplačil.
⁴ Odlog bi lahko dosegel svoj namen le, če bi dodaten čas lahko preprečil t.i. socialno izvršbo in omogočil, da dolžnik ob pomoči socialne službe, sorodnikov, široke mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma – tako tudi VSM Sklep I Ip 82/2022 z dne 23. 3. 2022.