VSC Sklep PRp 87/2023

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo storilke z dne 20. 8. 2021 in sklep Postaje prometne policije Celje z dne 10. 8. 2021 odpravilo. V II. točki je prvostopenjsko sodišče ugodilo zahtevi za sodno varstvo storilke z dne 2. 8. 2021 in plačilni nalog Postaje prometne policije Celje z dne 1. 7. 2021 po uradni dolžnosti spremenilo glede pravne kvalifikacije prekrška, postopek o prekršku zoper storilko pa na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), ustavilo. Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Takšni prvostopni odločitvi nasprotuje prekrškovni organ, Postaja prometne policije Celje iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, pritožbenemu sodišču pa predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe oziroma vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3Storilka je po pooblaščencih podala odgovor na pritožbo, v njem pa smiselno nasprotuje navedbam pritožbe in pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je odločitev o (ne)pravočasnosti vložene zahteve za sodno varstvo (glede točke I. izreka izpodbijane odločbe) oprlo na naslednje razloge:

- da je prekrškovni organ storilki dne 1. 7. 2021 izdal plačilni nalog, s katerim je storilki očital odgovornost za prekršek po 2. v zvezi s 1. točko prvega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa;

- da je bil storilki plačilni nalog vročen dne 23. 7. 2021, zahtevo za sodno varstvo pa je storilka poslala priporočeno po pošti v ponedeljek, 2. 8. 2021, 8- dnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo pa se je iztekel 31. 7. 2021;

- da je bila storilka v pravnem pouku na plačilnem nalogu opozorjena, da lahko v roku 8 dni po vročitvi vloži zahtevo za sodno varstvo priporočeno po pošti ali osebno pri prekrškovnem organu, ki je izdal plačilni nalog, ni pa bila poučena o tem, da konkretni prekrškovni organ dela v soboto in da se v primeru, če je zadnji dan roka sobota, s tem dnem izteče tudi rok za vložitev zahteve za sodno varstvo;

- da iz obrazložitve sklepa Postaje prometne policije Celje z dne 10. 8. 2021 ni razvidno oziroma izkazano, da je prekrškovni organ dne 31. 7. 2021 dejansko delal, zaradi česar je sklep ocenilo kot neobrazložen, ki ga niti ni mogoče preizkusiti.

6Na tej podlagi teh razlogov je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da ni dokazano, da je prekrškovni organ 31. 7. 2021 dejansko delal, zato je v izogib kršitvi pravic storilke do pravnega sredstva zoper odločbo prekrškovnega organa in do sodnega varstva odločilo, da se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo iztekel 2. 8. 2021.

7Glede rokov v hitrem prekrškovnem postopku prvi odstavek 58. člena ZP-1 napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika.

8Po določbi drugega odstavka 101. člena ZUP in v skladu z izsledki enotne sodne prakse, mora torej v primeru, kadar se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo izteče na soboto, sodišče ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne. Ni ključnega pomena dejstvo, da policija vedno dela, kot to izpostavlja tudi pritožba, saj se v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, le-ta izteče na naslednji delovnik, ne glede na to, da je policija ob navedenih dneh delala. Odločilno je dejstvo, ali je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve. Sobote glede štetja rokov namreč skladno z 2. členom Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki taksativno našteva dela proste dneve, ni moč šteti za dela prost dan.

9Neskladni s sodno prakso in namenom citirane zakonodaje so torej prvostopenjski razlogi, povzeti v 5. točki obrazložitve tega sklepa. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev in zaključek sodišča prve stopnje ali je prekrškovni organ 31. 7. 2021 dejansko delal ali ne, zaradi česar pritožbeno sodišče šteje sklep za pomanjkljivo obrazložen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Zaradi sprejete odločitve se sodišče druge stopnje do preostalih pritožbenih trditev ni opredeljevalo.

10V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje najprej argumentirano izreči o pravočasnosti prve vložene zahteve za sodno varstvo in le v primeru ugotovitve, da je bila vložena pravočasno, se bo šele lahko opredeljevalo o njeni utemeljenosti.