UPRS Sodba II U 43/2021-17

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, št. DT 0610-5177/2019-64 z dne 8. 7. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ posameznici A. A., ki je dne 2. 7. 2019 v gostinskem lokalu A. ..., pri delodajalki B. B., s.p. Maribor opravljala delo, katera ji je omogočila delo kot dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov, vse do odprave zaposlitve na črno prepoveduje opravljanje dela pri tej delodajalki (1. točka izreka odločbe). Pritožba ne zadrži izvršitve te določbe (2. točka izreka odločbe). Stranki nista zahtevali povrnitev stroškov. Stroški postopka, ki so nastali organu bremenijo organ (3. točka izreka odločbe).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS) v obdobju od 23. 1. 2020 do 19. 2. 2020 v cvetličarni B., ... in v prostorih Finančnega urada Maribor opravila nadzor dela in zaposlovanja na črno pri tožnici. V postopku nadzora je s vpogledom v informacijski sitem davčnega organa o davčno potrjenih računih ugotovila, da je v poslovnem prostoru tožnice z oznako A. – gostinski lokal A. ... opravljala delo delavka A. A., dne 2. 7. 2019. S strani računovodstva C. C., s.p., ki vodi poslovne knjige za tožnico je bila uradni osebi posredovana podjemna pogodba za določen čas od 21. 6. 2019 do 22. 6. 2019, ki je bila sklenjena in podpisana dne 21. 6. 2019. Z vpogledom v register davčnih zavezancev je uradna oseba ugotovila, da je bila A. A. v obdobju od 21. 6. 2019 do 22. 6. 2019 prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi podjemne pogodbe, dne 2. 7. 2019 pa ni bila nikjer prijavljena v obvezna zavarovanja. Iz navedenega sledi, da A. A. za dne 2. 7. 2019 ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na nobeni osnovi, prav tako uradni osebi ni bila posredovana pogodba o zaposlitvi ali študentska napotnica. Iz ugotovljenega dejanskega stanja upoštevajoč materialne predpise izhaja, da je A. A. dne 2. 7. 2019 opravljala delo pri tožnici brez študentske napotnice, torej zaposlena je bila na črno v skladu s 4. alineo prvega odstavka 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1).

3Zoper navedeno odločbo se je pritožila tožnica. Navaja, da je očitno pri zaposlovanju v navedenem lokalu A. pri raznih mahinacijah izključno zaradi dejanj D. D, ki je uporabljal žig pritožnice in se podpisoval v njenem imenu, za kar se pritožnici ne more očitati storitve morebitnega prekrška oz. zaključki v izpodbijani odločbi so preuranjeni. Drugostopenjski organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil in se skliceval na odločitev prvostopenjske odločbe.

4Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu. Navaja, da predmetni postopek izvira izključno iz ravnanja bivšega partnerja tožnice D. D., pri čemer njegova ravnanja vsebujejo znake kaznivega dejanja, neupravičene uporabe tujega premoženja v okviru določil 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Slednji je tudi izjavil, da je sam in brez vednosti tožnice uporabljal njen žig in tudi sam podpisoval dokumente, pri čemer je na tak način pridobil tudi delavko A. A. D. D. tudi trenutno prestaja kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora na ... in je podal izjavo, da je v celoti odgovoren za zaposlitev vseh delavk, ki so navedene v zapisnikih pri tožnici. Organa prve in druge stopnje navedenega nista upoštevala oz. sta ignorirala izjavo ter dejansko stanje. Tožnica tudi navaja, da ne razpolaga s podjemno pogodbo delavke A. A. od 21. 6. 2019 do 22. 6. 2019. S A. A. se tudi sama nikoli ni pogovarjala po telefonu, niti od nje ni prejela kakšno sporočilo o tem, da naj bi dne 2. 7. 2019 delala v gostinskem lokalu A. Slednja je sama napisala, da je delala samo na otovoritvi dne 21. 6. 2019, da je podpisala pogodbo in da je nato delodajalca klicala in kontaktirala. Vse to pa potrjuje dejansko stanje in tožbene navedbe tožnice, da slednja ni bila seznanjena z morebitnim delom A. A. na dan 2. 7. 2019. Tožnica ponovno poudarja, da je očitno njen partner D. D. brez vednosti tožnice na njeno ime najverjetneje zaposlil A. A. in s tem hkrati izkoristil oz. zlorabil njeno podjetje za zaposlovanje ljudi na svoj gostinski obrat A. Tožnica pojasnjuje, da je imel D. D. v najemu oz. v obratovanju gostinski lokal A. v ..., pri čemer je za zaposlovanje v svojem lokalu izkoristil žig tožnice oz. njeno podjetje. Tožnica se je namreč pred postopkom stečaja ukvarjala z dejavnostjo cvetličarne. Njena cvetličarna, ki je imenovana B., pa se je nahajala na drugem naslovu, kot gostinski lokal A., kjer naj bi delala A. A. Tako je bivši partner tožnice brez njene vednosti zaposloval ljudi na njeno podjetje in jih dejansko uporabljal za strežbo v lokalu A.

5Tožnica I. I. je bila lastnica podjetja B., s.p., trgovina in posredništvo – v stečaju, ki je pa bilo zaradi postopka stečaja St ... izbrisano dne 27. 10. 2020, pri čemer je tožnica priložila izjavo stečajne upraviteljice glede soglasja za vložitev tožbe. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih obrazložitev prvostopne in drugostopenjske odločbe. Kot je že ugotovil prvostopenjski organ, je poslovni prostor A. v ... eden izmed prijavljenih poslovnih prostorov tožnice, ki ima tudi registrirano dejavnost strežbe pijač. Samo dejstvo, da je tožnica opravljanje te dejavnosti dejansko prepustila D. D., ne vpliva na ugotovitve prvostopenjskega organa. V konkretnem primeru se je ugotovilo, da so bile posamezne delavke v poslovnih prostorih, ki jih je imela registrirane tožnice, pri njej zaposlene na črno.

7Sodišče je A. A. kot stranko z interesom seznanilo s predmetno tožbo, na podlagi 38. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1), ki bi ji lahko bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega akta v neposredno škodo (19. člen ZUS-1).

8Sodišče je na seji dne 31. 5. 2023 sprejelo sklep, opr. št. II U 43/2021, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odloča sodnica posameznica, glede za predmetno zadevo relevanten obseg in vrsto dejanskih ter pravnih vprašanj.

K točki I izreka:

9Tožba je utemeljena.

10V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, ki je A. A. v postopku inšpekcijskega nazora, do odprave zaposlitve na črno izrečena prepoved opravljanja dela pri tožeči stranki, katera ji je omogočila delo kot dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi.

11Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil v obdobju od 23. 1. 2020 do 19. 2. 2020 v cvetličarni B., ... in v prostorih FURS v Mariboru, na podlagi prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1 izveden inšpekcijski nadzor in ugotovljeno, da A. A. z tožnico kot delodajalko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ali pogodbe civilnega prava, niti študentske napotnice za delo v gostinskem obratu A., dne 2. 7. 2019 in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja. Šteje se, da je bila zaposlena na črno v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1. Slednji določa, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če delodajalec omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov.

12V primeru ugotovljene kršitve se odločba izda posamezniku, ki opravlja delo na črno (drugi odstavek 19. člena ZPDZC-1), zato ugotovljena kršitev na strani delodajalca pomeni, da ima slednji v inšpekcijskem upravnem postopku položaj stranke, tak položaj pa na tej podlagi lahko pridobi tudi v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1).

13Iz ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku izhaja, da je A. A. na poziv FURS z dne 18. 2. 2020 v inšpekcijskem postopku odgovorila, da je v gostinskem lokalu A., ... opravljala delo samo na otvoritvi lokala po predhodno podpisani pogodbi. Ugotovljeno je bilo, da je za čas od 21. 6. 2019 do 22. 6. 2019 A. A. imela sklenjeno Pogodbo o delu. Sodišče ugotavlja, da iz navedene pogodbe ne izhaja, da bi se naj strežba dne 21. 6. 2019 do 22. 6. 2019 opravljala v gostinskem obratu A. Nasprotno iz Pogodbe o delu je razvidno, da naj bi A. A. opravljala strežbo pijače za tožnico kot naročnico, vendar se je tožnica ukvarjala z dejavnostjo cvetličarne.

14V pripombah na zapisnik inšpekcijskega organa je tožnica navedla, da je očitno njen partner D. D., ki je imel v najemu navedeni gostinski lokal A., brez njene vednosti izkoristil oz. zlorabil njeno podjetje in njen žig za zaposlovanje ljudi za svoj gostinski obrat. Slednji je tudi tožnici potrdil sum in podpisal izjavo, da je brez njene vednosti zaposloval ljudi na njeno podjetje in jih dejansko uporabljal za strežbo v lokalu A. Do teh navedb tožnice se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila, prav tako ne o navedbah A. A., da spornega dne ni delala v navedenem gostinskem lokalu oz. je delala samo na otvoritvi.

15Tožena stranka je temeljila svojo odločitev na podlagi podatkov informacijskega sistema davčnega organa, ki je ugotovil, da je račune za dne 21. 6. 2019, 22. 6. 2019 in 2. 7. 2019 izdala A. A. v prostorih A., kjer naj bi tožnica imela prijavljen poslovni prostor. O tem, da bi naj imela tožnica prijavljen poslovni prostor v gostinskem obratu A., v upravnem spisu ni podatkov, kot tudi ne, da je opravljanje te dejavnosti dejansko prepustila D. D. Tako je utemeljen ugovor tožnice, da je davčni organ enostransko zaključil, da je bil poslovni prostor A. registriran na tožnico in tako izrekel prepoved dela A. A. pri tožnici kot delodajalki v gostinskem lokalu A.

16Upravni organ mora zaradi učinkovitega pravnega varstva pravic strank v postopku v obrazložitvi odločbe subsumirati pravno – relevantno dejansko stanje pod konkretni zakonski dejanski stan. Ni dovolj, da citira zakonska določila, za preizkus materialne zakonitosti je predvsem potrebno, da je dejansko stanje opisano v materialno pravno bistvenih točkah. Obrazložitev odločbe mora vsebovati razloge, ki se nanašajo na dejansko stanje, kot tudi na pravno podlago izreka odločbe.

17Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker ZIN in ZPDZC-1 ne urejata načela zaslišanja stranke in njegovih izvedbenih določb, je treba uporabiti določbe ZUP.

18ZUP v prvem odstavku 9. člena opredeljuje načelo zaslišanja stranke, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki si pomembne za odločitev ter ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka. V ta namen mora na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka). Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).

19Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP). V upravnem postopku ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da postavlja vprašanja drugim strankam in pričam, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ki je razlog za odpravo odločbe.

20Ker v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.¹

21Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji, odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1)².

K točki II izreka:

22V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

23Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.
² Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 333, tč. 6.