VSL Sodba IV Cp 1973/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za znižanje preživnine za mld. toženca, ki je bila 5. 8. 2014 določena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 94/2014 in znaša 190 EUR.

2Zoper sodbo se pritožuje tožnik in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je na strani matere prišlo do bistveno spremenjenih razmer, in sicer do 65% zvišanja dohodkov. Zaposlitev matere kaže na to, da je zaposljiva in si lahko najde delo, če želi. Je prostovoljka in prejema dohodke, ki bi jih moralo sodišče upoštevati. Iz jamstvenega sklada prejema preživnino. Sodišče je ocenilo potrebe mladoletnega toženca na 330 EUR, s čimer se tožnik ne strinja. Stroški so enaki kot v prejšnjem sojenju, ko so bile potrebe ocenjene na 290 EUR. Nobene podlage ni za ugotovitev večjih potreb za 40 EUR. Tožnik ne razpolaga s takim dohodkom, kot ga je upoštevalo sodišče. Neto plača 696 EUR ni znesek, s katerim bi lahko tožnik razpolagal. Od tega zneska nakazuje preživnino sinovoma. Sodišče je upoštevalo tudi vračilo dohodnine, s čimer se tožnik ne strinja. Tožnik je prejel vračilo dohodnine zaradi partnerke C. C., ki je sodišče pri vsem ostalem ni upoštevalo. Tožnik se ne strinja s tem, da se upošteva vračilo dohodnine za dve leti nazaj. Poleg tega se sodišče v zvezi s tem sklicuje na neko tujo literaturo, kar ni možno, saj to vsaka država ureja drugače. Literatura, na katero se sklicuje sodišče, je v nemškem jeziku, niti ni navedeno, kje je dostopna. Sodišče ni upoštevalo stroškov, ki jih ima tožnik z lastnim preživljanjem, z vzdrževanjem hiše, s plačevanjem kredita, z adaptacijo hiše. Finančno stanje tožnika in njegove partnerke je slabo, saj drugače ne bi prejemala izredne denarne socialne pomoči. Tožnik ima stroške s prevozi k zdravstvenim ustanovam in stroške s preživljanjem toženčevega brata, česar sodišče ni upoštevalo. Sodišče bi moralo ugotoviti ne le tožnikove zmožnosti za plačevanje preživnine, ampak tudi njegove odhodke. Tudi porazdelitev stroškov 57% tožniku in 43% materi je nesprejemljiva, česar sodišče niti ni obrazložilo.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Preživnina za mladoletnega toženca je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 94/2014 z dne 5. 8. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3007/2014 z dne 19. 11. 2014 v višini 190 EUR mesečno. Tožnik s tožbo vtožuje znižanje preživnine od 1. 3. 2016 dalje na 80 EUR mesečno, kar utemeljuje s poslabšanjem svojih preživninskih zmožnosti, zdravstvenimi težavami in stroški v zvezi s tem.

6Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočno urejene preživnine predstavlja določba 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev in potrebami otroka. Šele ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.

7Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo obstoj bistveno spremenjenih razmer, ki pogojujejo ponovno ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Na strani preživninske zavezanke (matere) je od 12. 2. 2016 do 29. 12. 2016 prišlo do takega povišanja prihodkov, ki terja ponovno določitev preživnine upoštevaje preživninske zmožnosti obeh staršev¹.

8Spremenjene okoliščine so v tej zadevi nesporno podane, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavljalo vsa pravna relevantna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Po določilu 129. člena ZZZDR se preživnina določa glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora biti torej v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev.

9Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da znašajo A. potrebe najmanj 330 EUR. Tožnik se s tako višino ugotovljenih potreb ne strinja. Čudi ga, kako so lahko na novo ugotovljene potrebe za 40 EUR višje, kot jih je ugotovilo sodišče v postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Krškem leta 2014. Meni, da morajo biti stroški prehrane, režije, obleke in stroški za izvenšolske dejavnosti ter v zvezi s slušnim aparatom enaki, kot so bili ob prvotni odmeri. Taki pritožbeni očitki in razmišljanja niso utemeljeni. Prvostopenjsko sodišče je v tem postopku na novo ugotavljalo preživninske potrebe mladoletnega toženca in jih po oceni pritožbenega sodišča tudi realno ocenilo. Znesek 330 EUR mesečno za preživninske potrebe 13-letnega dečka s posebnimi potrebami², ki se redno ukvarja z obšolskima dejavnostima (plavanje in karate), splošno izkustveno, v primerjavi s preživninskimi potrebami ostalih otrok primerljive starosti, ni previsok. Nizek je. To je upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče, ko je štelo, da znašajo A. preživninske potrebe najmanj 330 EUR mesečno. Eden od razlogov, ki so vplivali na to, da so se preživninske potrebe zvišale, so režijski stroški in stroški za najemnino, ki znašajo 110,00 EUR mesečno, ki jih ob prejšnjem sojenju ni bilo.

10Pritožnik graja tudi ugotovitve prvostopenjskega sodišča o ugotovljenih preživninskih zmožnostih obeh zavezancev. Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati neto plače, ki jo prejema, saj s celotnim zneskom ne razpolaga, ampak nakazuje preživnino sinovoma. Poleg tega ne bi smelo upoštevati vračila dohodnine in se sklicevati na tujo literaturo v tujem jeziku³. Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti dejanski zaslužek ni edini kriterij, ampak je bistveno, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira. To, da tožnik prejema 696 EUR neto plače mesečno, ni sporno. Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik v letu 2016 prejel 796,79 EUR vrnjene dohodnine, v letu 2015 pa 725 EUR (listini C2 in C4), kar povprečno znese 63 EUR mesečno. Upoštevaje oba zneska tožnik dejansko prejme 759 EUR oziroma približno 760 EUR mesečno. Gre za prejemek, s katerim tožnik dejansko razpolaga in ki se po domači sodni praksi upošteva pri ugotavljanju preživninskih sposobnosti preživninskega zavezanca.

11Po oceni pritožbenega sodišča so tudi preživninske sposobnosti preživninske zavezanke (matere) ocenjene pravilno. Mati je od 12. 2. 2016 do 29. 12. 2016 prejemala prihodke v višini 565 EUR mesečno, potem pa je do aprila 2017 prejemala nadomestilo Zavoda za zaposlovanje. Nato je bila družini tožene stranke določena denarna socialna pomoč v višini 220 EUR mesečno, preživninska zavezanka pa je od takrat dalje prejemala (le) še nadomestilo za invalidnost 260 EUR mesečno. Sodišče je ugotovilo, da je imel tožnik v obdobju, ko so se preživninski zavezanki bistveno zvišali dohodki na 565 EUR, do 31. 1. 2017 poleg plače še nadomestilo M. in vračilo dohodnine, kar je skupaj zneslo 912 EUR. Mati je imela torej še vedno nižje prihodke kot tožnik, ki s plačilom 190 EUR preživnine krije le malo večji preživninski delež (57%) kot mati (43%). Po 1. 5. 2017 pa prejema mati le še nadomestilo za invalidnost 260 EUR in otroški dodatek 91 EUR (ki se ne upošteva) in so tožnikovi dohodki obremenjeni s preživnino toženca v višini 25%, materini pa 53%.

12Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni upoštevalo, da ima tožnik preživninsko obveznost še za enega otroka. Sodišče je to upoštevalo in obrazložilo v točki 8 sodbe tako, da ima tožnik za čas od 1. 10. 2016 dalje preživninsko obveznost za starejšega sina ..., ki znaša v povprečju 139 EUR mesečno. Tožnik bo za preživninsko obveznost za oba sinova namenil 43,8% svojih dohodkov, mati pa 83% nadomestila, pri čemer je vsa skrb za sinova (predvsem za mlajšega A., ki je pri materi v varstvu in vzgoji) na materi. Tožnik namreč s sinovoma nima nobenih stikov.

13Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče pri določanju preživninske obveznosti upoštevati tudi tožnikove preživninske potrebe. Po določilu 129. člena ZZZDR mora sodišče ugotoviti preživninske potrebe preživninskega upravičenca (otroka) in preživninske sposobnosti preživninskih zavezancev (očeta in matere). Sodišču ni treba ugotavljati tožnikovih preživninskih potreb, kot to navaja tožnik v pritožbi. Je pa sodišče upoštevalo, da bo tožniku po plačilu preživnine ostalo mesečno približno 330 EUR⁴. Plačilo preživninskih obveznosti za mladoletnega otroka ima prednost pred ostalimi obveznostmi, ki jih zatrjuje tožnik (vzdrževanje hiše, kredit za adaptacijo hiše, tožnikova partnerka).

14Porazdelitev preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca (57% tožniku in 43% materi) je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna, sploh ob upoštevanju, da tožnik z dečkom nima nobenih stikov in da mati krije vse višje potrebe (nad 330 EUR) otroka in zanj v celoti sama skrbi.

15Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

¹ Od 12. 2. 2016 do 29. 12. 2016 je prišlo do povišanja prihodkov na 565,00 EUR mesečno, v primerjavi s 193 EUR mesečno, ki jih je preživninska zavezanka prejemala ob prvotni določitvi preživnine.
² Deček ima ...
³ Prvostopenjsko sodišče se res sklicuje na nemško sodno prakso, ki pa ni zavezujoča, niti ni sodišče svoje odločitve nanjo oprlo. Pritožba tudi pravilno opozarja, da se sodišče sklicuje na vir v tujem jeziku, kar je v nasprotju s 6. in 103. členom ZPP, ki določata, da pravdni postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi in se v tem jeziku pošiljajo strankam tudi sodna pisanja.
⁴ To je tudi toliko, kolikor je sodišče ugotovilo, da znašajo preživninske potrebe mladoletnega toženca, ki je otrok s posebnimi potrebami, ki pa so po oceni tožnika previsoke.