VSL Sklep Cst 138/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za izdajo začasne odredbe.

2Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba opozarja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče predlog za začasno odredbo vložiti le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, saj ZFPPIPP ne omejuje izdaje začasne odredbe po določbah petindvajsetega poglavja Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za izdajo začasne odredbe, mu je odreklo pravico do pravnega varstva in poštenega sojenja.

5Sodišče, ki vodi predhodni stečajni postopek, lahko po uvedbi stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika (prvi odstavek 240. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP).

6Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v stečajnem postopku predlog za izdajo začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku upravičen vložiti upnik v času od uvedbe stečajnega postopka dalje in najpozneje do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (predhodni stečajni postopek). Že iz samega besedila navedenih zakonskih določb izhaja, da je začasna odredba dovoljena le v predhodnem postopku na predlog upnika ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev upnikov do dolžnika. Namen začasne odredbe je torej zavarovanje položaja upnikov, vendar le do pravnomočne odločitve sodišča o glavnem zahtevku (v primeru predloga za začetek stečajnega postopka je to odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom). Ker se za začasno odredbo proti stečajnemu dolžniku uporabljata 270. in 271. člen ZIZ, če ni v 240. členu ZFPPIPP določeno drugače (drugi odstavek 240. člena ZFPPIPP), to pomeni, da v stečajnem postopku tudi ni mogoče (niti smiselno) uporabiti drugih določb ZIZ, ki bi kakorkoli drugače urejevale izdajo začasno odredbo proti stečajnemu dolžniku.

7Ker je v obravnavani zadevi že v teku glavni stečajni postopek, predlog za izdajo začasne odredbe pa je vložil stečajni dolžnik, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da izdaja predlagane začasne odredbe v tem stečajnem postopku ni dovoljena. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.