VSL Sklep II Cpg 78/2023

I. Pritožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za odgovor na vlogo tožene stranke.

2Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi prošnji za podaljšanje roka oz. podredno, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za zavrnitev pritožbe.

3Pritožba ni dovoljena.

4Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti. V 447. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP je določeno, da je v sporih majhne vrednosti dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek.

5Z izpodbijanim sklepom se postopek ni končal, zaradi česar pritožba ni dovoljena in jo je potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP). Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko v pravnem pouku napačno podučilo o možnosti pritožbe zoper sklep v 15 dneh. Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.¹ Primeri iz sodne prakse, ki stranki dopuščajo ravnanje po napačnem pravnem pouku (npr. odločba VSRS II Ips 486/2002), se nanašajo zgolj na napačno navedene pritožbene roke, sodišče pa ne more dati stranki pravice do pritožbe, če je zakon ne dopušča.

6Zaradi neuspeha s pritožbo tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, odgovor na pritožbo pa je višje sodišče prepoznalo kot nepotrebno vlogo, zato tudi tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP).

¹ Glej npr. VSL sklep I Cp 236/2020 in VSC sklep Cpg 65/2015.