VSL Sklep I Cp 145/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinja sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev sodišča prve stopnje:

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se določila oporoke z dne 25.6.2021, v skladu z 68. členom Zakona o dedovanju, štejejo za neveljavna ter ugotovilo obseg zapuščine. Pooblaščenec dedinje A. A. je na naroku dne 27.5.2022 sodišču predložil listino z naslovom oporoka, ki je bila sestavljena dne 25.6.2021. Sodišče je ugotovilo, da je bila listina strojno napisana, podpisana s strani oporočiteljice B. B., ter v oporoki navedenih dedičev C. C. in D. D. V konkretni listini je B. B. svoje premoženje zapustila A. A. in D. D., zato je sodišče skladno z 68. čl. Zakona o dedovanju (ZD) zaključilo, da so takšna določila neveljavna. Sodišče je ugotovilo, da je zapustnica umrla brez oporoke, zakona in potomcev, zaradi česar je nastopilo dedovanje na podlagi zakona, h kateremu sta bili poklicani dedinji drugega dednega reda, in sicer zapustničini sestri C. C. in E. E. Dedinja E. E. se je dedovanju odpovedala, medtem ko se je dedinja A. A. k dedovanju priglasila in sprejela zapuščino. Sodišče prve stopnje je razglasilo za dedinjo, na podlagi zakona, po pokojni B. B. zapustničino sestro A. A. ter odredilo ustrezno vknjižbo v zemljiško knjigo.

Pritožbeni postopek:

2Zoper sklep se je pritožil D. D., ki kot bistveno navaja, da mu je bilo onemogočeno sodelovanje v zapuščinskem postopku po pokojni B. B., zaradi česar je bil prikrajšan do argumentiranega razpravljanja pred nepristranskim sodnikom in sodiščem. Pritožnik meni, da je sodišče napačno razlagalo določilo 68. čl. ZD. Oporoka je bila pisana na izrecno zahtevo pokojne B. B. in nato 28.6.2021 overjena na Upravni enoti ..., pri čemer je pokojna B. B. vztrajala, da jo sopodpišeta in overita A. A. in D. D. Pritožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in da se zadeva vrne v novo obravnavo pred sodišče prve stopnje.

3Na pritožbo je odgovorila zakonita dedinja A. A. in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporna listina z dne 25. 6. 2021 natipkana ter podpisana s strani zapustnice in dveh prič. Formalno torej ustreza pismeni oporoki pred pričami. V 1. odst. 64. čl. ZD določa, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Iz listine, ki je strojno napisana izhaja, da B. B. izjavlja, da svoje imetje zapušča sestri A. A. ter g. D. D., pri čemer so podpisniki sporne oporoke ravno oporočiteljica B. B. ter sestra A. A. in g. D. D., ki nastopata kot dediča.

6Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se v primeru oporoke pred pričami upošteva določba 68. čl. ZD, skladno s katero je oporoka neveljavna v delu, s katerim se kaj zapusti pričam pri oporoki. Zato pravilno zaključuje, da določila navedene oporoke niso veljavna, saj naj bi z njo zapustnica vse svoje premoženje zapustila ravno obema oporočnima pričama.

7V pritožbi pritožnik ne zanika, da se njegov podpis nahaja na listini in pojasnjuje, da je ravno oporočiteljica želela, da se podpiše, kot dokaz, da je seznanjen z njeno voljo ter da ne bi prišlo do uveljavljanja starejših oporok s strani G. G. Vendar ta navedba nič ne pomaga. Predložena listina sicer ne izpolnjuje formalnih pogojev za kakšno drugo obliko oporoke, kot pa oporoko pred pričami. Ne more se denimo šteti za lastnoročno oporoko, saj je oporočiteljica ni sama lastnoročno napisala (63. čl. ZD), pač pa je natipkana.

8Prav tako ni mogoče soglašati s pritožnikom, ki za odločilno šteje dejstvo, da oporoka vsebuje pravo zapustnikovo voljo. Pri testiranju ima oblika poseben pomen, zato strogih obličnostnih zahtev ni mogoče zaobiti (forma ad valorem). Zato tudi ni bilo treba, kot meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo pritožnika o okoliščinah, saj njegovo zaslišanje ne bi moglo vlivati na drugačno presojo listine, ki je jasna, nedvoumna in ji tudi pritožnik dejansko ne nasprotuje. Ker po sodišču znanih podatkih pritožnik ni prišel v poštev kot dedič, ga tudi ni bilo dolžno vabiti na zapuščinsko obravnavo. Zato ni podana absolutna bistvena kršitev določil 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik uveljavlja.¹

9Zatrjevano pristransko ravnanje sodnice je pavšalno in dokazno nepodprto, zato na te pritožnikove mestoma tudi nerazumljive očitke ni možno bolj konkretno in natančno odgovoriti. Nestrinjanje stranke s presojo sodišča sama po sebi ne more pomeniti odklonitvenega razloga po kriteriju iz 6. točke 70. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), temveč morajo biti podani konkretni (subjektivni ali objektivni)) razlogi, ki bi vzbujali dvom o nepristranskosti posameznega sodnika. Nepristranskost sodnika se domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem.²

10Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Ker ni ugotovilo ne pritožbeno uveljavljanih kršitev ne tistih, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, vse v zvezi s 163. čl. ZD), je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 174. čl. ZD, ki določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.

¹ Podobno sodišče tudi v zadevi I Cp 1604/2017 z dne 18. 10. 2017.
² Prim. sklep VSRS I Up 107/2022 z dne 14. 9. 2022.