VSL Sklep IV Ip 345/2023

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru upnika zoper plačilni nalog Z 266/2022 z dne 19. 9. 2022 ugodi in se plačilni nalog razveljavi, sodna taksa za postopek o predlogu zavarovanja pa se odmeri po tarifni številki 4013 ZST-1 v znesku 30,00 EUR.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno ugovor upnika zoper plačilni nalog z dne 19. 9. 2022 zavrnilo.

2Zoper sklep vlaga pritožbo upnik in meni, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna. Plačilni nalog z dne 19. 9. 2022 vsebuje napačno odmero sodne takse in je predmetna pritožba upnika utemeljena. Sodišče je sodno takso odmerilo za postopek o predlogu za zavarovanje po tarifni številki 4013 ZST-1 v znesku 522,00 EUR v skladu z spremembo Zakona o sodnih taksah in tarifnega dela citiranega predpisa. Vendar je upnik v konkretni zadevi vložil predlog za zavarovanje na podlagi izvršilnega naslova za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini na podlagi 243. člena ZIZ. Upnik razpolaga s primernim izvršilnim naslovom (izvršnico) kot procesno predpostavko za izdajo sklepa o zavarovanju. Ker je izvršnica izvršilni naslov, velja načelo stroge formalne legalitete in je sodišče na vsebino obveznosti iz izvršilnega naslova vezano, zato je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu, pri tem pa v izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. V konkretni zadevi, ko je upnik vložil predlog za zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini gre za zavarovanje zahtevka, o katerem že obstoji izvršilni naslov in ne gre za zavarovanje zahtevka s predhodno ali začasno odredbo, o katerem je šele potrebno doseči vsebinsko presojo in odločitev o zahtevku. Iz razlogov novele ZST-1 (predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, EVA: 2019-2030-0012) izhaja potreba po uvedbi nove tarifne številke 4013 ZST-1 iz razloga, ker je v postopku s predlogom za zavarovanje imel predlagatelj spremembe zakona v mislih predhodne in začasne odredbe, v katerih mora sodnik presoditi verjetnost obstoja terjatve kot obstoj ostalih predpostavk, kar pa terja natančen študij zadev. V predlogu za zavarovanje, ki ga je vložil upnik pa takšno dejansko stanje ni podano, saj zaradi načela formalne legalitete presoja sodnika o obstoju terjatve ni dopustna. To pomeni, da je sodišče le dolžno izvršiti obveznost iz izvršilnega naslova, ker je dolžnik ni prostovoljno izpolnil. Zato sodnik v zvezi z odločanjem o predlogu upnika v konkretni zadevi ne bo presojal verjetnosti obstoja terjatve kot pri ostalih oblikah zavarovanja in zato tudi ne gre za natančen študij zadeve. Zato je neutemeljeno sklicevanje sodišča prve stopnje, da tarifna številka 4013 ZST-1 ne loči med različnimi oblikami zavarovanj. Navidezno sicer to lahko izgleda tako, vendar je potrebno nujno razlikovati med postopki, ki se vršijo ob spoštovanju načela formalne legalitete na podlagi izvršilnega naslova in ostalimi postopki, kjer je vsebinska presoja dopustna, in ki utemeljuje uporabo tarifnega razreda 1.1.1 ZST-1. Sicer pa se sodišče ni opredelilo do navedbe upnika, da zavarovanje predstavlja zgolj prvo fazo izvršilnega postopka niti se ni opredelilo do predložene sodne prakse,ki jo je citiral upnik v ugovoru zoper plačilni nalog in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb, ki jih je izpostavil upnik že v ugovoru zoper plačilni nalog, da v primeru, če je upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico, ne more za isto terjatev na isto sredstvo in predmet ponovno pridobiti zastavne pravice. Če je upnik pridobil samo zastavno pravico na nepremičnini bodisi prisilno ali sporazumno z dolžnikom, lahko predlaga izvršbo z nadaljnjimi izvršilnimi dejanji brez ponovne vknjižbe zastavne pravice na isto nepremičnino. Zato gre v konkretnem primeru pri tej obliki zavarovanje le za prvo fazo izvršilnega postopka. Življenjsko nelogično je, da bi upnik, ker je zahteval zgolj zavarovanje morebitne kasnejše izvršbe, moral plačati 522,00 EUR sodne takse v primerjavi s 55,00 EUR, kolikor bi plačal za predlog za izvršbo, če bi predlagal na podlagi istega izvršilnega naslova izvršbo, v kateri bi tudi pridobil zastavno pravico in zaznambo izvršljivosti. Zato je potrebno šteti postopek na prvi stopnji tisti postopek, ki velja za prodajo nepremičnine, torej izvršilni postopek in je potrebno uporabiti tarifno številko 4013 ZST-1 na način, da sodišče za osnovo vzame kot takso za postopek na prvi stopnji po tarifni številki 4011 v višini 55,00 EUR oziroma zaradi omejitve, bi taksa pravilno morala znašati 30,00 EUR. Sodišče prve stopnje pa se tudi sklicuje na sklep IV P 450/2022, katerega ni priložilo skupaj z izpodbijanim sklepom upniku niti ga upnik ni mogel najti v bazi sodnih odločb ter se zato ne more podrobneje opredeliti do vsebine navedenega sklepa. Sklepa pa glede na oznako vpisnika, da gre za pravdno zadevo oziroma za zavarovanje s predhodno ali začasno odredbo. Predlaga, da se upniku za predlog za zavarovanje odmeri sodna taksa v višini 30,00 EUR.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS št. 51/98 s spremembami).

5Upnik je pred sodiščem prve stopnje vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve zoper dolžnika z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi določbe 243. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je upnika s plačilnim nalogom z dne 19. 9. 2022 pozvalo k plačilu sodne takse za predlog za zavarovanje po tarifni številki 4013 ZST-1 v zvezi s 33.a členom ZST-1 v znesku 522,00 EUR, po ugovoru upnika zoper plačilni nalog pa je z izpodbijanim sklepom z dne 1. 3. 2023 ponovno ugovor upnika zoper plačilni nalog zavrnilo.

6Razlogi sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev so, da ZST-1 v tarifni številki 4013 določa sodno takso za postopek o predlogu za zavarovanje po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje v višini 10 % takse za postopek na prvi stopnji, najmanj pa v višini 30,00 EUR. Pri tem je sodišče prve stopnje kot postopek na prvi stopnji upoštevalo pravdni postopek v skladu s 16. členom ZST-1, ki določa višino sodne takse glede na vrednost spornega predmeta. V konkretni zadevi zato 10 % od upnikove terjatve v višini 1.500.000,00 EUR znaša taksa za postopek na prvi stopnji ob upoštevanju elektronsko vloženega predloga za zavarovanje, 522,00 EUR. Nadaljnji argument sodišča prve stopnje za svojo odločitev je, da tarifna številka 4013 ZST-1 ne loči med različnimi oblikami zavarovanj in je sodna taksa za postopek zavarovanja enotno urejena z eno tarifno številko. Ker zavarovanje ne pomeni postopka izvršbe, je uporaba tarifne številke 4111 ZST-1, izključena. Pri tem se sodišče prve stopnje sklicuje tudi na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki jo pri oznaki nepravilno navede IV P 450/2022 z dne 3. 5. 2022¹.

7Tarifna številka 4013 ZST-1 predpisuje sodno takso za postopek zavarovanja v višini 10 % sodne takse za postopek na prvi stopnji. ZST-1 ne določa, kateri je tisti postopek, ki je v tarifni številki 4013 ZST-1 določen kot postopek na prvi stopnji. Je pa nadaljnji postopek na prvi stopnji nedvomno odvisen od sredstva zavarovanja. Pri obliki zavarovanja s predlogom za izdajo predhodne odredbe ali začasne odredbe namreč upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom in mora sodišče prve stopnje v skladu z določbami ZIZ pred izdajo sklepa o zavarovanju presoditi izpolnjevanje pogojev za izdajo sklepa o zavarovanju. Končna in vsebinska odločitev (izvršilni naslov) se v takšnem primeru izda v pravdnem postopku. Pri sredstvu zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice upnika na dolžnikovi nepremičnini pa po določbi 243. člena ZIZ upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom (v konkretnem primeru gre za izvršnico) in zato sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete ne sme presojati in vsebinsko posegati v obveznost iz izvršilnega naslova, temveč je nanj vezano in lahko zgolj ugotavlja, ali so po 243. členu ZIZ izpolnjeni pogoji za zavarovanje. Ta dva pogoja pa sta, ali upnik razpolaga s primernim izvršilnim naslovom, ter ali je dolžnik lastnik nepremičnin, na katerih upnik predlaga zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice. Morebitni nadaljnji postopek na prvi stopnji se v takšnem primeru nadaljuje s prodajo nepremičnine, torej z izvršilnim postopkom. Zato natančna presoja in študij zadeve pri sredstvu zavarovanja vknjižbe zastavne pravice zaradi načela formalne legalitete in obstoja izvršilnega naslova, nista potrebna v tolikšni meri kot pri zavarovanju s predhodno ali začasno odredbo.

8Obstoj izvršilnega naslova zoper dolžnika pomeni, da bi upnik sicer že lahko predlagal postopek prodaje dolžnikovih nepremičnin in sprožil izvršilni postopek, vendar se iz različnih razlogov zato ne odloči, želi pa zavarovanje bodočega poplačila v izvršilnem postopku z zastavno pravico na nepremičnini, ki je v lasti dolžnika. Vknjižba zastavne pravice v izvršilnem postopku se lahko pridobi prisilno z izdajo sklepa o izvršbi in njen učinek je, da hipoteka učinkuje tudi proti vsem kasnejšim pridobiteljem nepremičnine po 245. členu ZIZ. Pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini je zato lahko postopek na prvi stopnji iz tarifne številke 4013 ZST-1 le izvršilni postopek. V primeru zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova gre pri vknjižbi zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini v korist upnika le za eno posamezno izvršilno dejanje. V primerjavi s postopkom izvršbe, ki se sproži s predlogom za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, se pri izvršbi s prodajo nepremičnin opravijo štiri izvršilna dejanja: (1). zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi z vknjižbo zastavne pravice, (2). ugotovitev vrednosti nepremičnine, (3). prodaja nepremičnine in (4). poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. V postopku zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova se tako z vknjižbo zastavne pravice opravi prvo izvršilno dejanje, zato je kot postopek na prvi stopnji potrebno šteti izvršilni postopek. ZST-1 v tarifni številki 4011 predpisuje sodno takso za vloženi predlog za izvršbo v višini 55,00 EUR. Zato je pravilen znesek sodne takse za predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi izvršilnega naslova 30,00 EUR po tarifni številki 4013 ZST-1 v zvezi s 4011 ZST-1.

9Pritožbeno sodišče se je seznanilo z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Ip 450/2022 (ki se ne vodi v javni bazi sodnih odločb in je obravnavala identično situacijo) in katera je zavzela stališče, da se v postopku zavarovanja upošteva sodna taksa za predlog za zavarovanje v višini, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje. Pritrditi je namreč upnikovemu stališču, da bi bilo življenjsko nelogično, da bi upnik zato, ker je zahteval zgolj zavarovanje morebitne kasnejše izvršbe na isto nepremičnino na podlagi istega izvršilnega naslova, moral plačati v postopku zavarovanja 522,00 EUR sodne takse, v primeru, ko pa bi na podlagi istega izvršilnega naslova že predlagal izvršbo na isto nepremičnino (z enakim učinkom vknjižbe zastavne pravice, ki bi jo pridobil s sklepom o izvršbi), pa bi plačal 55,00 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča takšen tudi ni bil namen zakonodajalca, kar vse izhaja iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah². Poleg navedenega pa je potrebno izhajati tudi iz namena zakonske določbe, ki je v tem, da se v vsakem konkretnem primeru presodi, kateri postopek se glede na sredstvo zavarovanja, nadaljuje. Nenazadnje pa je takšno stališče zavzela tudi sodna praksa drugih višjih sodišč, in sicer Višjega sodišča v Kopru II Ip 118/2022 z dne 22. 4. 2022 in Višjega sodišča v Celju I Ip 189/2022 z dne 31. 8. 2022 ter I Ip 111/2022 z dne 17. 5. 2022.

10Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da se ugovoru upnika ugodi in se plačilni nalog Z 266/2022 z dne 19. 9. 2022 razveljavi in se določi sodna taksa za postopek o predlogu za zavarovanje po tarifni številki 413 ZST-1 v znesku 30,00 EUR.

11V nadaljevanju postopka bo zato sodišče prve stopnje moralo upniku v skladu z zgoraj navedenim izdati nov plačilni nalog.

¹ Pravilna oznaka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3. 5. 2022 je IV Ip 450/2022.
² EVA: 2019-2030-0012; komentar k 32. členu, stran 100.