VSC Sodba PRp 200/2022

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 45,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v plačilnem nalogu, ki ga bo poslal prekrškovni organ.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in plačilni nalog (PN) PP Celje z dne 30. 10. 2020 zaradi prekrška po prvem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) spremenilo glede izrečene sankcije tako, da je storilcu namesto izrečene globe v višini 625,94 EUR izreklo opomin in odločilo, da se sodna taksa ne določi.

2Taki odločitvi storilec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo po svojih zagovornikih, v kateri uveljavlja pritožben razlog kršitve določb postopka o prekršku. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi tako, da se napadena sodba spremeni in se postopek o prekršku zoper storilca ustavi, podredno pa, da se napadena sodba razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4S PN Policijske postaje Celje z dne 30. 12. 2020 je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po prvem v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZJRM-1, ki ga je storil 30. 12. 2020 ob 20.00 uri, ko je kršil javni red in mir s tem, da je na domačem naslovu udaril z roko v predel obraza izvenzakonsko partnerko A. A. Za navedeni prekršek mu je bila izrečena globa 625,94 EUR.

5Sodišče prve stopnje je ob v ZSV podanem zanikanju storitve prekrška, saj naj bi se v obravnavanem dogodku nasprotno od očitanega izvenzakonska partnerica drzno in nasilno vedla do njega, dopolnilo dokazni postopek ter zaslišalo storilca in oškodovanko ter vpogledalo v listine spisa.

6Skladno z določbo prvega odstavka 6. člena ZJRM se z globo kaznuje kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, četrti odstavek 6. člena člena pa predpisuje višjo globo v primeru storitve prekrška iz prvega odstavka proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu.

7Pritožba neutemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem dveh mladoletnih hčera, ki naj bi bili navzoči pri v tem postopku obravnavanem dogodku. Pregled spisovnega gradiva v okviru teh pritožbenih navedb pokaže, da iz ZSV sicer izhaja predlog obrambe po zaslišanju navedenih prič, vendar pa nadalje iz zapisnika o zaslišanju storilca z dne 14. 6. 2022 izhaja, da je zagovornik navedeni predlog umaknil. Glede na navedeno ter o razlogih sodišča prve stopnje, da je obremenjevanje mladoletnih hčera z zaslišanjem v tem postopku za hčerki stresno, kar je nenazadnje na naroku z dne 14. 6. 2022 poudarjal ob umiku dokaznega predloga tudi zagovornik ter dodal, da je ta dokazni predlog tudi nepotreben, so pritožbeni očitki o kršitvi po drugem odstavku 155. člena ZP-1 neutemeljeni.

V postopku o ZSV izvedene dokaze je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in tako sprejeta dokazna ocena, v nasprotju s pritožbeno zatrjevanim, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nerazumljivi, omogoča seznanitev z odločilnimi razlogi sodišča prve stopnje, ki so razumljivi, glede na razloge pa je jasen in razumljiv tudi izrek sodbe, zato pritožba neutemeljeno očita kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

8Sodišče prve stopnje glede na izvedeni dokazni postopek, ob vpogledu v fotografije oškodovanke, ni podvomilo v verodostojnost oškodovankinih navedb. V dopolnjenem dokaznem postopku je z gotovostjo ugotovilo da je storilec dne 30. 12. 2020 udaril oškodovanko – izvenzakonsko partnerko, z roko v predel obraza in s tem pri njej povzročil občutek strahu. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče lahko tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o ZSV presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1, določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

Storilec v nadaljnjih pritožbenih navedbah zatrjuje, da iz fotografij v spisu ne izhajajo sledi poškodb na obrazu oškodovanke in ocenjuje vsebinsko razhajanje med izjavo oškodovanke podano policistki po obravnavanem dogodku in izpovedbo oškodovanke pred sodiščem. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišane priče in podaja lastne zaključke glede izhajajočega iz fotografij, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1, kot je že pojasnjeno, ni dovoljen pritožbeni razlog. Ob tem, ko iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče torej vezano, izhaja, da je storilec oškodovanko udaril, je pritožbeno zavzemanje za ugotovitev drugačnega dejanskega stanja neutemeljeno.

9Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 45,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.