VSL Sodba II Cpg 117/2023

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka uvodoma navedene sodbe razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve (te) sodbe plačati:

- znesek 2.353,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2022 dalje do plačila,

v II. točki izreka pa, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve (te) sodbe povrniti še stroške postopka v višini 515,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje.

2Zoper citirano sodbo v celoti je tožena stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno je tožena stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Od pritožbenega sodišča pa je zahtevala tudi, da tožeči stranki naloži, da v 8 dneh toženi stranki povrne vse pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

3Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne, toženi stranki pa v plačilo naloži še stroške odgovora na pritožbo, katere je priglasila v specificiranem stroškovniku na sami vlogi.

4Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožena stranka je v obravnavani zadevi (v kateri tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo za dobavljeni material za izdelavo pregradnih sten v jadrnici – vezanih plošč debeline 5 in 6 mm, katere je tožeča stranka tudi dvostransko furnirala) v ugovoru zoper sklep o izvršbi trdila, da je pri lakiranju, tj. pri zadnji fazi obdelave, ugotovila, da imajo plošče vizualne nepravilnosti po vseh vidnih površinah ter da so napake nastale zaradi uporabe napačnega lepila pri furniranju, saj lepilo, ki je bilo uporabljeno v podjetju A., ni prozorno, temveč tudi po brušenju furnirnih plošč še vedno ostaja na vidni površini in se pojavlja na spojih furnirja v obliki belih lis. Navedbam tožeče stranke iz dopolnitve tožbe: i) da je tožena stranka sama posegla v material (dostavljene plošče so bile namreč furnirane, furnir je debeline 0,5 in 0,6 mm in je na plošče nanešen s posebnim lepilom, ki je navzven nevidno, furnir pa je zaradi tega trdno pripojen na matično površino), saj je kljub temu da očitno ni imela dovolj poglobljenega znanja za brušenje plošč, plošče sama zbrusila do tega, da se je lepilo pokazalo na vidni površini,¹ ii) da je o navedenem tožeči stranki izpovedal B. B., ki je delal na barki tožene stranke oziroma C. C., in sicer da je C. C. sam brusil dostavljene plošče in jih preveč pobrusil, pri čemer je s svojim delom dostavljene plošče tako uničil, da niso bile več primerne za barko, zaradi česar je nove plošče naročil pri novem dobavitelju v Italiji in iii) da je sama uporabila povsem pravilno lepilo, saj se na svoj posel spozna (tožena stranka pa ni navedla, katero lepilo naj bi tožeča stranka napačno uporabila, niti katero bi bilo pravilno lepilo), pa se tožena stranka ni uprla. Sodišče prve stopnje je zato na temelju pravila iz 214. člena ZPP (po stališču pritožbenega sodišča pravilno) presodilo, da tožena stranka ni uspela dokazati (da je šlo v obravnavanem primeru za zatrjevane napake na dobavljenih furniranih ploščah, da so se te pokazale šele pozneje in), da je vzrok za zatrjevane napake² izviral iz sfere tožeče stranke.

7Če je temu tako, pa pritožbene trditve o tem, kdaj (datumsko) in kdo je napako opazil, kdaj, kdo in kako določno je zatrjevano napako opisal oziroma grajal tožeči stranki ter da je v zvezi s tem v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno materialno pravo in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje³ niso pravno relevantne. Ob izostanku ugotovitve, da je vzrok za zatrjevano napako pri tožeči stranki, citirane okoliščine namreč niso več odločilne (prav tako tudi ne, ali je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje dovolj natančno opredelila, kakšno lepilo bi tožeča stranka morala uporabiti). Umanjka namreč že prvi od pogojev za uspešno uveljavljanje skritih napak.

8To pomeni, da uveljavljani pritožbeni razlogi tožene stranke v tem postopku niso upoštevni. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožene stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je ta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

10Stroške odgovora na pritožbo krije sama tožeča stranka. Ker z njim ni pripomogla k rešitvi zadeve, odgovora stroškovno ni upravičila (155. člen ZPP).

¹ Tožeča stranka je opozorila tudi, da se lepilo, ki povezuje furnir in matično površino, v konkretnem primeru les, lahko do 0,2 mm vpije v les, kar pa navzven ni razvidno.
² Ki jih je sicer okvalificiralo kot skrite napake – te naj bi se namreč na vidnih površinah furniranih plošč navzven pokazale (postale vidne) šele pozneje, tj. šele po zaključni obdelavi, in naj jih torej ob prevzemu stvari ne bi bilo moč ugotoviti.
³ Pri čemer slednje niti ni dopusten pritožbeni razlog – prim. prvi odstavek 458. člena ZPP.