VSM Sklep IV Kp 35105/2013

Pritožbi zagovornika obdolženega B.K. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega B.K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo denarno kazen 360 dnevnih zneskov po 22,60 EUR, kar znaša 8.136,00 EUR. Po petem odstavku 47. člena je obdolženi dolžan plačati izrečeno denarno kazen v roku devetih mesecev po pravnomočnosti sodbe in sicer v 9 mesečnih obrokih po 904,00 EUR. Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče po prvem odstavku 87. člena KZ-1 izvršilo tako, da se bo za vsaka začeta dva zneska denarne kazni določil en dan zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje naložilo obdolženemu plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso, kar vse bo odmerjeno s posebnim sklepom in po pravnomočnosti sodbe. Po drugem odstavku 105. člena ZKP se Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 33.364,58 EUR napoti na pravdo.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe oziroma obtožbo zavrne, podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Zagovornik obdolženega, ki se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov tudi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz člena 371 ZKP uveljavlja. Iz njegove pritožbe pa je razbrati, da z navajanji, da je izrek napadene sodbe nepreciziran in obdolžencu očitano kaznivo dejanje nezadostno opredeljeno, kar pa je ustavno nesprejemljivo, meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP. Kazenski postopek na podlagi takšnega očitka, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, je po navedbah zagovornika nepošten in je obdolženemu zaradi tega bila kršena pravica od obrambe iz 1. alineje 29. člena v zvezi s členi 22. in 23. Ustave Republike Slovenije ter členom 16 EKČP, saj tožilstvo z modifikacijo obtožnega akta, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v izrek napadene sodbe, obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ni v zadostni meri konkretiziralo, zato je ta nejasen.

5Takšnim navedbam zagovornika pa pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Vložen obtožni akt je namreč obdolžencu med drugim očital, da je Zavodu za zaposlovanje predložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač.., pri tem pa je vedel, da so podatki v navedenih zahtevkih neresnični, saj delavci, navedeni v zahtevkih dejansko niso bili napoteni na čakanje na delo in so vsi opravljali redno delo... Modificiran obtožni akt pa obdolžencu očita, da je vložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki neresnični, saj vsi na njih navedeni delavci niso bili v navedenem obsegu ur na čakanju na delo... Prav na to spremembo obtožnega akta pravilno opozarja zagovornik, saj je zaradi takšne modifikacije opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nejasen, saj iz takšnega opisa ne izhaja koliko delavcev ni bilo napoteno na čakanje in za koliko premalo jih je bilo napoteno. Le takšen opis bi obdolžencu omogočal učinkovito obrambo. Zato se v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot utemeljena. Podana pa je tudi kršitev pravica obdolženca do obrambe iz člena 371/II ZKP, kar je vlivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe, kar zagovornik utemeljuje s kršitvami Ustave in EKČP. Pritožbeno sodišče pa še navaja, da je takšen nejasen opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja odločilnega pomena tudi zato, saj je jasnost in konktretizacija opisa dejanja pomembna tako za učinkovito obrambo obdolženca, kot tudi podlaga sodišču prve stopnje pri tem, ko se odloča v primeru obsodilne sodbe, kakšno vrsto in višino kazenske sankcije bo izreklo obdolžencu.

6Pritožbeno sodišče soglaša tudi s pritožbo zagovornika, ki pogreša v napadeni sodbi razloge o tem kateri od v Zahtevku navedeni delavci niso bili na čakanju oziroma na usposabljanju in v kakšnem obsegu, s čemer meri na kršitev iz člena 371/I-11 ZKP, zato tudi ne more biti govora, da razlogi napadene sodbe, dopolnjujejo pomanjkljiv izrek, ki sicer skupaj z razlogi tvori celoto.

7Nejasni pa so tudi razlogi napadene sodbe, ki modifikacijo obtožnega akta sprejema z navedbo, da je pri spremembi šlo zgolj za preciziranje okoliščin nedvomno istega kaznivega dejanja, pri tem pa prezre bistvo modifikacije "saj vsi na njih navedeni delavci niso bili na čakanju", ko navaja, "da delavci niso bili v navedenem obsegu ur na čakanju", saj je to v nasprotju z modifikacijo, kot navedeno. Zato so tudi razlogi napadene sodbe, kot izhajajo iz točke 2 njene obrazložitve nejasni, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP.

8Sicer pa pritožbeno sodišče ne more soglašati s pritožbo zagovornika, ki meni, da obdolžencu očitano kaznivo dejanje ni kaznivo, ker nima vseh njegovih zakonskih znakov. Kot navedeno je dejansko opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka napadene sodbe nejasen, obdolžencu očitano kaznivo dejanje pa ima vse njegove zakonske znake. Zato se v pritožbi smiselno uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP pokaže kot neutemeljena. Je pa očitno, da v okviru tega pritožbenega razloga zagovornik, z navedbami, da je družba P.Č d.o.o. izpolnjevala vse zahtevane pogoje za pridobitev subvencij, saj ji je Zavod Republike Slovenije podelil in odobril sredstva, zato ne more biti govora o predložitvi lažnih ali zavajajočih podatkov, kot to obtožba očita obdolžencu, ter se sklicuje na obdolženčev zagovor in se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje o izpovedbah tekom postopka zaslišanih prič, graja dejansko stanje obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno.

9Ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka imajo vselej za posledico razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ob aktivnejšem sodelovanju tožilstva odpraviti ugotovljene kršitve, tehtno pretehtati pritožbene navedbe zagovornika, ki gredo v smeri graje dejanskega stanja, saj se pritožbeno sodišče s tem zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ni moglo ukvarjati in o zadevi ponovno odločiti.