VSL Sklep VII Kp 54391/2021

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom, na podlagi tretjega odstavka 306. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca proračun.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila višja državna tožilka B. B. z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 371. členom ZKP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Po preizkusu razlogov sklepa v okviru pritožbenih navedb in pregledu spisovne dokumentacije pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani kazenski zadevi sodišče prve stopnje za dne 1. 6. 2022 ob 10.30 uri razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega je kot pričo povabilo tudi oškodovanko C. C. V vabilu, ki je bilo oškodovanki vročeno dne 28. 3. 2022, jo je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo, da se kaznivo dejanje po prvem odstavku 122. člena KZ-1 preganja le na predlog oškodovanca, zato se bo v primeru neopravičenega izostanka štelo, da je umaknila predlog za pregon ter bo sodišče s sklepom postopek ustavilo. Poučena je bila tudi, da sodišče lahko izostanek opraviči le, če so za to opravičljivi razlogi, ki onemogočajo njen prihod na sodišče, kot so smrt bližnjega, zdravstveni razlogi, naravna nesreča ali neodložljiva obveznost, katere neizpolnitev ima za posledico nastanek pomembne škode, da mora opravičilo vložiti najmanj 48 ur pred narokom, razen če razlog nastane kasneje in ga ni bilo mogoče predvideti, da sodišče izostanek zaradi zdravstvenih razlogov upošteva le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ter da mora v tem primeru predložiti zdravniško potrdilo, izdano na predpisanem obrazcu.

5Na dan razpisanega naroka za glavno obravnavo je oškodovanka ob 9.42 uri sodišču prve stopnje po elektronski pošti sporočila, da se glavne obravnave ne more udeležiti, ker ima 7-mesečnega dojenčka, ki je bolan z vročino in bolečinami v „ušesku“, prav tako pa tudi, da nima varstva za dojenčka. Izrecno je poudarila, da bi se obravnave drugače udeležila, če ne bi prišlo do navedene situacije. Oškodovanka nato na narok za glavno obravnavo ni pristopila. Sodišče prve stopnje je odločilo, da zaenkrat še ne more presoditi opravičenosti oškodovankinega izostanka, zato jo bo pozvalo na predložitev ustreznih dokazil. Zaradi navedenega, kot tudi zaradi izostanka obdolženca na navedeni narok je sprejelo sklep, da se glavna obravnava ne opravi. Z dopisom z dne 9. 6. 2022 je sodišče prve stopnje oškodovanko pozvalo na predložitev zdravniškega potrdila, katerega obrazec je priložilo dopisu. Zaradi nezmožnosti vročitve navedenega dopisa na oškodovankin stalni in začasni naslov je sodišče prve stopnje na isti elektronski naslov, iz katerega je oškodovanka dne 1. 6. 2022 poslala opravičilo, poslalo elektronsko sporočilo s pripetim dopisom. Oškodovanka je dne 11. 8. 2022 odgovorila na elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da je dne 1. 6. 2022 sporočila po telefonu in po „emailu“, da je imela bolnega otroka, ob tem pa pojasnila, da vročina ni bila tako visoka, da bi potreboval zdravniško oskrbo, kot tudi, da so jo po telefonu vprašali, če „ima namen“ priti na obravnavo, če dobi nov datum, kar je potrdila, da si želi priti, vendar zaradi otroka ni mogla. Navedla je še, da je po telefonu niso obvestili, da bo potrebovala obrazec za potrditev, da pa je o tem obvestila tudi zdravnico, ki ji je povedala, da obrazca ne more izdati, ker zdravniška oskrba ni bila potrebna, da pa se jo lahko v zvezi s tem kontaktira. V elektronskem sporočilu je zapisala tudi telefonsko številko zdravnice.

6Pritožnica se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, saj šteje, da je oškodovanka s poslanim elektronskim sporočilom opravičila svoj izostanek v skladu z zahtevami oziroma poukom, ki ji je bil dan v vabilu. Graja zaključek sodišča, da zdravstvene težave 7-mesečnega dojenčka niso nekaj nepredvidljivega, saj gre v konkretnem primeru za dojenčka, bolezni pa se pojavijo nenadoma in nepredvidljivo, pri čemer gre pri otrocih za ranljivo populacijo in je vsekakor prva dolžnost starša, da je v primeru bolezni ob otroku, četudi bi imel že prej zagotovljeno varstvo. Dodatno navaja, da je oškodovanka pojasnila, zakaj formalnega opravičila ne more poslati, in da vsak starš ob slabem počutju oziroma zaznani bolezni otroka počaka nekaj časa, če bo takšno počutje izzvenelo ter se šele nato posluži odhoda k zdravniku. Prav tako poudarja, da se pri trenutnem delovanju zdravstvenega sistema zaradi „Covida“ obiski samega zdravnika zmanjšujejo na minimum, o zdravstvenih problemih komunicira z zdravniki preko telefona oziroma „maila“ oziroma je posameznik še toliko bolj vesel, če se zdravje stabilizira brez obiska zdravnika.

7Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe, da je oškodovanka na dan razpisanega naroka za glavno obravnavo preko elektronske pošte opravičila svoj izostanek, v katerem je izrecno poudarila, da bi se obravnave drugače udeležila, če ne bi prišlo do navedene situacije. V obravnavani zadevi je zato potrebno opraviti presojo takšnega izostanka oškodovanke, v skladu z namenom določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, z ozirom na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar je z odločitvijo pravilno zasledovalo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa je presoja sodišča prve stopnje, da je podana presumpcija iz navedene določbe, torej da je oškodovanka umaknila predlog za pregon, glede na dejanske okoliščine primera, nekoliko prestroga.

8Ureditev navedene določbe namreč ureja primere, ko oškodovanci nimajo interesa, da vztrajajo pri predlogu za pregon in takšen negativen interes za končanje kazenskega postopka izkazujejo z neudeležbo na narokih za glavno obravnavo, ko so vabljeni kot priče. Določba oškodovancu omogoča, da svoj izostanek z glavne obravnave opraviči, na kar je bila v vabilu pravilno poučena tudi oškodovanka. Zato je njen izostanek z naroka za glavno obravnavo potrebno presojati z vidika, ali je izkazala interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je oškodovanka takšen interes nedvomno izkazala, tako z elektronskim sporočilom z dne 1. 6. 2022, kot tudi z dodatnimi pojasnili v elektronskem sporočilu z dne 11. 8. 2022, glede telefonskega pogovora z osebjem sodišča prve stopnje in možnostjo kontaktiranja zdravnice. Posledično je napačen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se oškodovankin izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 1. 6. 2022 ne šteje za opravičen, saj zdravstvene težave sedemmesečnega dojenčka, za katerega ni predložila nobenega dokazila, niso nekaj nepredvidljivega, hkrati bi zanj morala zagotoviti varstvo za čas svoje odsotnosti ter je posledično napačno štelo, da je oškodovanka z izostankom umaknila predlog za pregon in z izpodbijanim sklepom ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.