VSK Sklep CDn 17/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica s sklepom Dn 120830/2022 z dne 14.6.2022 zavrnila zemljiškoknjižni predlog, s katerim je predlagatelj predlagal vknjižbo pravice prepovedi odtujitve in obremenitve v svojo korist. Predlagatelj je dedič po pokojni A. A. Vknjižbo je predlagal na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Škofji Loki opr. št. I D 2005/2021 z dne 11.3.2022 in pogodbe za primer smrti, ki jo je sedaj pokojna A. A. dne 27.12.1991 sklenila s svojo sestro B. B. Slednja je z navedeno pogodbo, pri obravnavni nepremičnini (stanovanje), dovolila vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist A. A. Ugovor, ki ga je predlagatelj vložil zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, je prvostopenjsko sodišče s sklepom, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, zavrnilo

2Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje predlagatelj. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o zavrnitvi vpisa spremeni in dovoli predlagani vpis v zemljiško knjigo. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. Pravnomočni sklep o dedovanju je napačno razlagalo. Meni, da je v sklepu o dedovanju pomembno dejstvo, da so pravice in obveznosti iz pogodbe za primer smrti z dne 27.12.1991 predmet dedovanja. V pogodbi pa je določeno, da je predmet dedovanja tudi pravica odtujitve in obremenitve. Gre za pravnomočen sklep, ki je močnejši v konkretnem primeru kot sedanji Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ki v času sklepanja pogodbe sploh še ni obstajal. Stališče sodišča je takšno, da z njim spreminja tudi pogodbeno določilo, ki je v času sklepanja pogodbe veljalo. Sodišče je ob zavrnitvi zahteve za vpis pravice prepovedi odtujitve in odsvojitve poseglo v pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki določa, da je predmet dedovanja tudi pogodba sklenjena med pokojno A. A. in B. B.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prepoved odtujitve in obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo le v določenih primerih, za tak primer pa v tej zadevi ne gre (1. točka drugega odstavka 13. člena ZZK-1 v zvezi s četrtim odstavkom 38. člena SPZ). Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med zapustnico A. A. in njeno sestro B. B. ima zato le obligacijsko pravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo. Pritožnik ne more uspeti niti s stališčem, da v času sklenitve obravnavane pogodbe SPZ še ni veljal. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče je treba, glede na to, da takrat veljavni Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih instituta prepovedi obremenitve in odsvojitve ni urejal, uporabiti pravna pravila ODZ. Paragraf 364.c ODZ namreč vsebuje smiselno enako določbo, kot jo sedaj vsebuje SPZ v četrtem odstavku 38. člena. Iz navedene določbe izhaja, da ima pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve v obravnavanem primeru le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti absolutnega učinka, in je tako v skladu z določbami ODZ, kot sedaj veljavnim SPZ ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.

5Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na kateri sodišče pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.