VSC Sklep Cp 54/2023

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1S sodbo opr. št. P 29/2020 z dne 20. 9. 2022 je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati odškodnino v skupnem znesku 9.084,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2020 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica dne 18. 9. 2017 poškodovana v prometni nesreči kot voznica vozila, ki je bilo v času škodnega dogodka zavarovano pri toženi stranki po polici avtomobilske odgovornosti z dodatnim zavarovanjem voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus zavarovanje). Nesporen je bil temelj tožbenega zahtevka in izplačilo odškodnine v višini 800,00 EUR. Sodišče prve stopnje je nato izvedlo dokaze in je ugotovilo, da je tožnica v prometni nezgodi utrpela subluksacijo levega ramena, pri kateri je prišlo do Bankartove poškodbe hrustančastega prstana in Hill – Sachsovo lezijo sklepnega hrustanca na glavi nadlahtnice. V nezgodi je utrpela tudi nateg vratnih mišic, odrgnino po levi strani prsnega koša in udarnino desnega gležnja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvedenec ocenil, da predhodne poškodbe niso zapustile posledic, ki bi vplivale na funkcijo levega ramena. Večkratne poškodbe kot so udarnine, zvini in nategi, so lahko povzročili drobne okvare na mehkih strukturah, ki so zaradi tega manj vredne in lahko pride do poškodbe pri nižjih silah oziroma obremenitvah. Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je tožnica imela zaradi obravnavane poškodbe zelo dolgo obdobje bolečin in sodišče se v celoti sklicuje na trajanje bolečinskih obdobij, kot jih je opredelil sodni izvedenec, ta pa so skladna tudi s tožničino izpovedbo. Zato je tožnici iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem prisodilo od zahtevanih 8.000,00 EUR 7.500,00 EUR. Prisodilo je tudi odškodnino iz naslova psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in je tožnici dosodilo odškodnino v višini 2.000,00 EUR. Tožnica je morala zaradi posledic poškodbe opustiti profesionalni šport, omejena je pri vseh dejavnostih, kjer je potreben dvig roke nad nivo ramen. Sodišče je pri odmeri odškodnine iz tega naslova upoštevalo tudi, da gre za mlado tožnico. Sodišče prve stopnje je še zaključilo, da je je tožena stranka dne 5. 5. 2020 plačala del odškodnine v višini 800,00 EUR, kar valorizirano na dan izdaje sodbe znaša 916,00 EUR. Sodišče je že plačani del odškodnine odštelo od prisojenega zneska. Odločilo je še o teku zakonskih zamudnih obresti in o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka. Pritožbo podaja iz vseh treh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev sodišča v zvezi z višino zneska odškodnine, prisojene za nepremoženjsko škodo. Po mnenju tožene stranke je pri pisanju izreka sodbe prišlo do očitne računske napake. Sodišče je v točki I. izreka zapisalo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 9.084,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v točki 14. obrazložitve pa je sodišče prve stopnje prisodilo tožeči stranki odškodnino iz naslova fizičnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem v znesku 7.500,00 EUR, ter za zmanjšanje življenjske aktivnosti 2.000,00 EUR, kar vse skupaj znaša 9.500,00 EUR, od navedenega zneska pa je sodišče nato odštelo prisojen znesek v višini 916,00 EUR, kar znaša 8.584,00 EUR, nato pa je sodišče prve stopnje v izreku sodbe toženo stranko napačno obsodilo na plačilo zneska 9.084,00 EUR. Prav tako je sodišče prve stopnje določilo previsoko odškodnino za telesne bolečine iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, pri čemer je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke. Navedeno mnenje je povzela tožeča stranka, tožena stranka pa je na izvedensko mnenje imela pripombe, ki jih je obrazložila ter je predlagala v pripravljalni vlogi dne 28. 3. 2022 novega izvedenca medicinske stroke. Tožena stranka ni predlagala zaslišanja izvedenca, saj izhajajoč iz izkušenj ugotavlja, da dopolnitve izvedenskih mnenj ne odpravijo dilem oziroma ne podajo konkretnih odgovorov na zastavljena vprašanja. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje opravilo zaslišanje izvedenca in takoj po zaslišanju tega izvedenca je tožena stranka predlagala novega izvedenca, vendar sodišče novega izvedenca ni postavila ter v sodbi ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za postavitev drugega izvedenca. Tožena stranka je dokazni predlog podala in substancirala v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2022, kakor tudi na zapisnik na naroku za glavno obravnavo dne 20. 9. 2022. Po oceni tožene stranke je ta kršitev vplivala na pravilnost sodbe. Po oceni tožene stranke sodišče strokovnega znanja za tako ocenjevanje nima, zato je pomanjkljivost izvedenskega mnenja ali dvom v izvedensko mnenje dolžno odpraviti z novim izvedencem. Tožeča stranka je zatrjevala, da je v škodnem dogodku utrpela Laesio Bankart in Hill Sachsovo lezijo, tožena stranka pa je tem tožbenim navedbam ugovarjala in navajala, da je tožeča stranka ob škodnemu dogodku utrpela udarnino leve rame, da glede na mehanizem trčenja tudi ni prišlo do izpaha ramenskega sklepa in sicer je celotno zdravljenje bilo usmerjeno v stabilizacijo levega ramena po večkratnih izpahih, kot je razvidno iz medicinske dokumentacije, kjer je navedeno dolgotrajno zdravljenje posledic poškodb pred škodnim dogodkom kot bolezenskih, ne pa popoškodbenih sprememb ramena z dne 18. 9. 2017. Opisano zdravljenje poškodb pred škodnim dogodkom oziroma bolezenske spremembe, pa po oceni tožene stranke niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Izvedenec medicinske stroke je v mnenju ocenil, da mehanizem ustreza nastali poškodbi in je tožnica v škodnem dogodku utrpela subluksacijo levega ramena. Navedene poškodbe ramena izvedenec pripisuje škodnemu dogodku, saj pri tožeči stranki nikoli ni bil ugotovljen popolni izpah ali delni izpah levega ramena. Tožena stranka je temu izvedenskemu mnenju v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2022, kakor tudi na ustnem zaslišanju izvedenca oporekala, pri čemer je izpostavila, da je tožeča stranka bila profesionalna športnica in sicer se je ukvarjala z deskanjem na snegu, kjer so ramena izpostavljena poškodbam. Tožena stranka je izpostavila, da je v prvem poškodbenem kartonu diagnoza zgolj udarnina leve rame brez vidnih zunanjih znakov in je bila gibljivost ohranjena v vseh smereh z zmerno bolečino. Izvedenec je ugotovil, da tožeča stranka ni utrpela pred škodnim dogodkom razen dveh udarnin nobene resne poškodbe ramena, pri čemer je na strani 3 izvedenskega mnenja navedeno, da je dne 6. 3. 2018 bila tožeča stranka na pregledu pri ortopedu A. v Ljubljani. Ortoped je v ambulantnem izvidu zapisal, da prihaja na pregled zaradi izpahov in nestabilnosti levega ramena. Prvi izpah naj bi imela leta 2012 in od takrat skupaj 8 izpahov. Tožena stranka je vse navedeno izpostavila v pripravljalni vlogi, prav tako izvedencu medicinske stroke na ustnem zaslišanju, izvedenec pa je zapisal, da gre za lapsus v zapisu ortopeda. Tega tožena stranka ne sprejema, tožeča stranka je opravila operacijo ramena leta 2018 v privatnem centru. Glede na takšne pripombe je tožena stranka vztrajala na postavitvi novega izvedenca. Po oceni tožene stranke bi bilo namreč potrebno postaviti novega izvedenca medicinske stroke, ki bi na podlagi objektivne medicinske dokumentacije in obrazloženih izvidov z dne 3. 4. in 24. 4. 2018, podal izvedensko mnenje. Tožena stranka je argumentirano izpostavila vsa ta vprašanja, na katere pa izvedenec ni odgovoril in je navajal, da gre v medicinskih izvidih za lapsus. Gre pa za ključno vprašanje, ali so težave, ki so se pojavile (nestabilna rama) posledica predhodnih poškodb ali posledica prometne nesreče, na katerega pa sodišče prve stopnje ni odgovorilo. Mnenja je še, da je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ker je določilo previsoko odškodnino iz posameznih naslovov. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz poteka tega pravdnega postopka je razvidno, da je sodišče prve stopnje na predlog tožene stranke imenovalo izvedenca medicinske stroke, ki je nato izdelal pisno mnenje.¹ Po podanem izvedenskem mnenju je tožena stranka z vlogo z dne 30. 3. 2022 sodišču sporočila in tudi obrazložila, da mnenja izvedenca medicinske stroke ne akceptira, in predlaga novega izvedenca. Tožena stranka predlaga izvedbo dokaza z novim izvedencem medicinske stroke, ki naj bo travmatolog, ki se vsakodnevno ukvarja s svežimi poškodbami, ter naj na podlagi medicinske dokumentacije in posnetkov ugotovi vrsto in obseg poškodb. Predlagala je, da izvedenec pojasni mehanizem nastanka poškodbe, pred poškodovanostjo in jo razmeji med degenerativnimi in poškodbenimi posledicami poškodbe ramena. Sodišče prve stopnje je na to vlogo procesnopravno odreagiralo tako, da je razpisalo naslednji narok za glavno obravnavo, na katerem je ob navzočnosti pravdnih strank zaslišalo imenovanega izvedenca. Po zaslišanju izvedenca pa je tožena stranka navajala, da vztraja pri postavitvi novega sodnega izvedenca, sploh glede na zapis v izvidu z dne 24. 4. 2018 v katerem so omenjeni večkratni izpahi ramena. Enako je tudi to v izidu z dne 3. 4. 2018. Tožena stranka ocenjuje, da škodni dogodek ni sprožilni moment tožničinih težav z ramo, ampak so težave, ki so se pojavile z nestabilno ramo posledica predhodnih poškodb oziroma izpahov pred škodnim dogodkom. Tožena stranka vztraja pri novem izvedencu medicinske stroke in v kolikor sodišče novemu predlogu ne bo sledilo, uveljavlja kršitev procesnih pravil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je nato sprejelo procesni sklep, da se dokazovanje zaključi in da sodba izide pismeno. Sodišče prve stopnje tako na naroku za glavno obravnavo ni odločilo o dokaznem predlogu tožene stranke. Tudi pri pisni izdelavi sodbe P 29/2020 z dne 20. 2. 2022 se ni opredelilo do dokaznega predloga tožene stranke in je s tem storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S takšnim postopanjem sodišča, ko ni odločilo o dokaznem predlogu tožene stranke, tako tej stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem glede, tekom postopka na prvi stopnji in v pritožbi izpostavljenim dejanskim vprašanjem o obsegu poškodb, ki so posledica prometne nesreče. Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se v primeru, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom v pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. Tožena stranka je tako imela procesno pravno podlago po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP za zahtevo za postavitev novega izvedenca, katero je tudi ustrezno obrazložila. Sodišče prve stopnje tako o njenem, pravočasno podanem dokaznem predlogu ni odločalo in o tem tudi ni sprejelo ustreznega procesnega sklepa, s katerimi bi sodišče seznanilo toženo stranko o svoji odločitvi glede konkretnega dokaznega predloga.

6Po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen), in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Kot že obrazloženo zgoraj je sodišče prve stopnje s tem, ko ni odločalo o dokaznem predlogu tožene stranke storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in te kršitve sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti. Sodišče prve stopnje je tisto, katero po načelu proste presoje dokazov odloča o tem katere dokaze bo na predlog posamezne stranke izvedlo in katere bo opustilo. Vendar pa o tem vprašanju odloča sodišče prve stopnje in ne sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, storjene v postopku na prvi stopnji. Sodišče druge stopnje bi namreč na podlagi ugoditve dokaznemu predlogu lahko drugače ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za določanje višine prisojanja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ob takšnem odločanju bi sodišče druge stopnje kršilo pomen ustavne pravice strank do pritožbe (354. in 355 člen ZPP). Z razveljavitvijo zadeve in vrnitvijo odločitve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker je bila tožba v predmetni zadevi vložena v letu 2020.² Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari (točka I. in III. izreka sodbe), je sodišče druge stopnje razveljavilo zadevo tudi v stroškovnem delu odločitve (točka II. izreka sodbe).

7V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti ugotovljeni in v pritožbi očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o dokaznem predlogu tožene stranke in obrazloženo zaključiti zakaj takšnemu dokaznemu predlogu sledi, oziroma ga bo zavrnilo. Sodišče prve stopnje bo moralo odpraviti tudi očitano kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je podano nasprotje med razlogi sodbe in samim izrekom sodbe, glede v izreku sodbe prisojenega zneska v višini 9.084,00 EUR in obrazloženega zneska odškodnine v znesku 8.584,00 EUR.

8Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške, ker pa je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

¹ Sodišče prve stopnje je v točki 4. obrazložitve navedlo katere dokaze je izvedlo, v tem dokaznem sklepu pa ni vsebovano izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, kot izveden dokaz.
² Tako tudi sklep VS RS Cp 33/2012 z dne 11. 1. 2023.